Obročasta meglica z železno prečko

Ljubiteljem nočnega neba Obročaste meglice ni potrebno posebej predstavljati. Ena izmed najbolj fotografiranih in raziskovanih meglic se nahaja v smeri ozvezdja Lira in je vidna tudi iz naših krajev. A v astronomiji je tako, da nikoli ne moremo biti prepričani, da o nekem objektu vemo popolnoma vse. Tudi z Obročasto meglico je tako.

Raziskovalci so pred kratkim sporočili, da so odkrili pas ioniziranega plina, ki prečka meglico. Prečka vsebuje približno za en Mars železa. Odkritje je bilo objavljeno v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.

Kako to, da prečke nismo odkrili že prej? Bistven za odkritje je bil instrument WEAVE, montiran na teleskopu William Herschell Telescope, ki stoji na otoku La Palma (Kanarski otoki). WAEVE je spektrograf, kar pomeni, da ne dela slik neba, temveč svetlobo nebesnih teles razkloni v mavrico, tako da raziskovalci lahko študirajo, koliko svetlobe objekt izseva v različnih barvah. Posebnost instrumenta WEAVE je, da lahko naenkrat posname spektre na stotine teles na enem delu neba. 

Raziskovalci so s tremi opazovanji posneli spektre celotnega območja, ki ga prekriva Obročasta meglica. Za vsak del meglice so torej lahko študirali porazdelitev svetlobe po barvah. Tehnika med drugim omogoča prepoznavo različnih elementov, ki sestavljajo plin v meglici, kot so vodik, helij, kisik in--železo. Prav železo je raziskovalce presenetilo. Ta element se je namreč nahajal predvsem v ozki do tedaj še nikoli opaženi prečki.

Izvor prečke še ni znan. Železo nastane v jedrih masivnih zvezd, ki na koncu življenja eksplodirajo in plin raztrosijo daleč naokrog, vsekakor pa ne v ozko, podolgovato prečko. A ne pozabimo, da je Obročasta meglica predstavnica planetarnih meglic. Te meglice so ostanek zvezd relativno majhne mase, kakršno ima Sonce. Na koncu življenja takšna zvezda odvrže zunanje plasti, od nje pa ostane gosto jedro (bela pritlikavka). Vroče jedro osvetljuje odvržene plasti, ki jih vidimo kot meglico. Kakorkoli, takšne zvezde ne pridelujejo železa.

Avtorji ugibajo, da bi železo lahko prišlo od planeta, ki se je nekoč nahajal okoli zvezde. Zvezda bi z zunanjimi plastmi lahko planet uničila, s čimer bi v vesolje raztrosila železo iz jedra planeta. Ampak kako to, da so se elementi železa razpotegnili v prečko? Na to vprašanje zaenkrat ni odgovora.

Naslovna slika: Obročasta meglica, preko katere poteka prečka ioniziranega plina železa. Avtorstvo: Wesson et al., MNRAS