06.02. 2026 – Zanimivosti nočnega neba: Odkrita supermasivna črna luknja v mladem vesolju

V oddajo Zanimivosti nočnega neba na radiu Ognjišče smo povabili Gregorja Rihtaršiča in Jona Judeža. Doktorska študenta astrofizike na Univerzi v Ljubljani bosta razložila, kako so s teleskopom Jamesa Webba v mednarodni skupi odkrili supermasivno črno luknjo v galaksiji, ki je obstajala le približno 570 milijonov let po velikem poku. Galaksija CANUCS-LRD-z8.6 sodi med tako imenovane rdeče pikice – skrivnostno skupino izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij. Pogovor bo v bistvu nadaljevanje januarske oddaje o galaksiji Roj kresničk, ko smo gostili dr. Marušo Bradač, ki je tudi sodelovala pri raziskavi in je mentorica tokratnima gostoma. Tokratna oddaja bo na sporedu v petek, 6. februarja, med 17. in 18. uro.

Veliko bomo govorili o črnih luknjah, zato smo za uvod pripravili odlomek iz knjige Francesca Palla, Mali princ in turški astronom [str.73]:
»Kaj ustvarja žarke gama«
»Eksplozije zvezd, pulzarjev, galaksij in očitno tudi okolica črnih lukenj.«
»Kako? Črnih lukenj?«
»Prav si slišal, mali mož. Črne luknje smo jih imenovali, ker so tam, čeprav jih ne vidimo, in ker pogoltnejo vse, kar gre mimo njih, snov in sevanje; kot da bi bile v vesolju luknje svetlobe.«
»Zakaj vse pogoltnejo?«
»Ker je privlačnost, ki jo povzroča težnost, izjemno močna, in ko ta težnost nekaj pritegne, to telo, plin ali sevanje ne more uiti črni luknji.«
»Kaj povzroča te črne luknje?«
»Se spomniš pulzarjev?«
»Seveda.«
»No, poglej: če je zvezda, ki eksplodira, osem-do desetkrat večja od Sonca, tisto kar ostane, ni majhna rotirajoča zvezdica s premerom kakšnih deset kilometrov, kot je pulzar, ampak objekt, ki se nikoli ne neha krčiti, dokler ne izgine v črno luknjo. Četudi je zelo majhen, je njegova privlačna sila tako velika, da preprečuje, da bi svetloba zapustila njegovo vplivno območje.«
»Zastrašujoče so, te črne luknje! Kako jih je mogoče videti, če jim svetloba ne more uiti?«
»Neposredno jih ni mogoče videti, dobro pa so vidni učinki, s katerimi delujejo na svojo okolico. Tako se zgodi, da se zvezda ali oblak plina, ki pada proti črni luknji, segreje tako močno, da seva velikanske količine rentgenskih žarkov pa tudi žarkov gama. Snov, ki jo je črna luknja pogoltnila, izgine in črna luknja se poveča in čaka, da se pojav ponovi.«
»Torej v notranjost črne luknje ne moremo videti.«

Oddajo lahko najdete tudi v arhivu radia: Doživetja narave, Zanimivosti nočnega neba

Vsem ljubiteljem nočnega neba obilo lepih noči v februarju.