Ne ena - dve rjavi pritlikavki!

Rjave pritlikavke imajo smolo. Imajo maso med 13 in 77 mas Jupitra—so bolj masivne od planetov, a nimajo dovolj mase, da bi v svojih trebuhih vzdrževale jedrske reakcije (zlivanje vodika v helij). Zlobneži jih imenujejo kar spodletele zvezde. 

Naj vas njihovo ime ne zavede—gre za izjemno zanimive objekte. V vesolju jih je ogromno, a jih je težko najti, ker oddajajo zelo malo svetlobe v primerjavi z zvezdami. Obenem so izjemno gosti. Imajo namreč dovolj veliko maso, da v njihovih središčih potekajo čudni kvantnomehanski pojavi: če rjavi pritlikavki dodamo maso, dejansko postane manjša! Jasno, znanstveniki želijo o njih vedeti vse.

Prva rjava pritlikavka, Teide 1, je bila odkrita šele leta 1995, istega leta, ko je bil odkrit prvi eksoplanet okoli običajne zvezde. Nedolgo zatem je bila odkrita Gliese 229B, rjava pritlikavka, ki se giblje okoli rdeče pritlikavke (nekoliko bolj masivnega objekta, ki si zasluži ime zvezda). 

Gliese 229B se je kmalu izkazala za težavno. Ima maso 71 Jupitrov, a je veliko temnejša od pričakovanj. Je naše razumevanje rjavih pritlikavk napačno? Ali pa Gliese 229B ni, za kar se izdaja? V nedavno objavljenem članku v reviji Nature so astronomi pokazali, da Gliese 229B ni ena, temveč gre za kar dve rjavi pritlikavki. Modeli, s katerimi opisujemo te objekte, torej še niso za v smeti.

Astronomi so zvezdo opazovali s Zelo velikimi teleskopi na observatoriju Paranal (Evropski južni observatorij) v Čilu. Štirje gromozanski teleskopi s premerom primarnega zrcala 8 metrov so kot nalašč za opazovanje izredno temnih nebesnih objektov. Izvedli so dve različni meritvi. Najprej so z vsemi štirimi teleskopi opazovali rjavo pritlikavko s tehniko, ki ji pravimo interferometrija. V tem primeru lahko dobimo sliko (oziroma nekakšen ekvivalent slike) z zelo dobro ločljivostjo. Nato so z enim teleskopom posneli spekter svetlobe, ki ga oddaja Gliese 229B. Obe meritvi sta potrdili, da gre za dve rjavi pritlikavki, ne zgolj eno.

Kot je navada v astronomiji, sta rjavi pritlikavki dobili imeni Gliese 229Ba in Gliese 229Bb. Imata masi 38.1 in 34.4 mas Jupitra in skupaj izsevata precej manj svetlobe, kot bi jo izsevala rjava pritlikavka s skupno maso - takšno pač je narava rjave pritlikavke. Sta zelo blizu skupaj, na približno 16-kratni razdalji med Zemljo in Luno, in za obhod ene okoli druge potrebujeta zgolj 12 dni. 

Gliese 229 je torej trojni sistem: imamo rdečo pritlikavko, okoli katere se giblje dvojec rjavih pritlikavk. Kar zapleteno in nič čudnega, da potrebujemo ogromno raziskav, preden razumemo, kaj sploh gledamo.

Naslovna slika: Roberto Molar Candanosa, Sergio Dieterich/Carnegie Institution for Science