Junijska številka astronomske revija Spika

Tokratni uvodnik začenjamo z velikim uspehom našega malega in mladega podjetja Twinstar, ki je na sejmu v nemškem Essnu predstavilo svoje izdelke svetovni javnosti. Poželi so veliko zanimanja in odobravanja, da se tudi v Evropi in ne samo na Kitajskem razvijajo in izdelujejo vrhunski izdelki za amatersko in polprofesionalno astronomijo. Poglejte, kaj so predstavili.

Naš mehiški dopisnik Primož Kajdič pa poroča, da je za profesionalne astronome nočna mora grožnja za popolno degradacijo nočnega neba. Če bodo odobrili vse načrte, bo v nekaj prihodnjih desetletij v nizki Zemljini krožnici do milijon raznoraznih satelitov, ki bodo puščali svoje sledi na praktično vsaki fotografiji in motili resne astronomske raziskave. Bo poleg astronavtike v krizi kmalu tudi zemeljska astronomija? Smo res popolnoma znoreli?

V želji, da bi čim bolj varno opazovali letošnji Sončev mrk, vam ponujamo načrte za izdelavo dveh projektorjev: solarnega in camere obscure. Prvi je malo bolj zapleten, a vreden vsake ure v delavnici. Drugega si enostavno izdela vsak, ki zna rokovati s škarjami. Upamo, da smo s tem razveselili vse a je to mojstre.

V Spikinem binokularskem izzivu pa vas vabimo, da z daljnogledom 10x50 ali podobnim poiščete slavno planetarno meglico M 57 v Liri. Objekt, ki je bil še pred desetletji dobro viden v takem instrumentu, se je zaradi vse večjega svetlobnega onesnaženja zdaj preselil med izzive. Prav zanima nas, ali jo boste še videli!

Zanimiva naloga pa se je utrnila Krištofu Skoku, ki je po sledeh Braheja in Keplerja skušal določiti ekscentričnost Marsove tirnice kar na svojem domačem računalniku. Krištof se ni, tako kot Kepler, zanašal na natančna opazovanja Marsove lege na našem nebu, ampak je izkoristil dejstvo, da imamo danes na Marsu dva roverja, ki s svojimi kamerami slikata tudi Sonce. Zanimivo in poučno!

T Severne krone pa še kar ni in ni postala nova. Čakamo in redno opazujemo!