Kot za šalo so našli 11000 novih asteroidov

Observatorij Vere Rubin je prve fotone iz vesolja ujel pred približno enim letom. Že prve slike, ki so jih astronomi objavili nekaj mesecev zatem, so pokazale velik potencial observatorija. Ne le, da bo observatorij pomembno prispeval k razumevanju temne snovi in tranzientnih pojavov kot so supernove, temveč bo svoj pečat pustil tudi bližje domu: observatorij je pisan na kožo raziskovalcem asteroidov v Osončju. Nedavno so raziskovalci, ki uporabljajo observatorij, objavili odkritje več kot 11,000 asteroidov. 

To številko je potrebno postaviti v kontekst. Trenutno poznamo med 1,45 in 1,5 milijona asteroidov, za kar smo potrebovali stoletja opazovanj, zadnja leta pa tudi številne programe, v okviru katerih se neprestano išče zgolj asteroide. Za odkritje novih 11,000 asteroidov z observatorijem Vere Rubin so astronomi potrebovali le en mesec in pol opazovanj, pa še to niso opazovali na polno. Observatorij je trenutno namreč še vedno v fazi testnih opazovanj.

Večina novoodkritih asteroidov domuje v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Med njimi pa je tudi 33 novih Zemlji bližnjih asteroidov, torej tistih, ki se Soncu približajo na manj kot 1.3-kratnik razdalje med Zemljo in Soncem. Ti asteroidi so pomembni in nevarni, ker bi se njihova pot v prihodnosti lahko sekala z Zemljino. Po trenutnih ocenah poznamo le okoli 40 % Zemlji bližnjih asteroidov z velikostjo nad 140 metrov. Observatorij Vere Rubin bo to številko bistveno popravil na ocenjenih 70 %.

Zanimivo je tudi odkritje 380 asteroidov, ki se nahajajo dlje od Sonca kot Neptun. Gre za objekte z običajno precej sploščenimi orbitami: dva izmed njih se od Sonca oddaljita celo na tisočkratnik razdalje med Zemljo in Soncem. Trenutno poznamo okoli 5,000 objektov, ki se nahajajo onkraj Neptuna. Ti objekti so pomembni, ker nas učijo o zgodovini Osončja. Nekateri znanstveniki verjamejo tudi, da se daleč onkraj Neptunove orbite nahaja deveti planet—njegov obstoj bi lahko vplival na razporeditev orbit drugih objektov in prav to naj bi bil način, kako najti ta izmuzljivi deveti planet. 

Prednost observatorija Vere Rubin je veliko osem-metrsko zrcalo teleskopa in možnost izredno hitrega premikanja sicer masivnega teleskopa. S teleskopom v kratkih intervalih delajo posnetke neba v posebnem sosledju: v nekaj nočeh je poslikano praktično celotno nebo nad Čilom, kjer teleskop stoji, isti del neba pa je slikan v presledku nekaj dni. Prek primerjave slik istega dela neba, posnetih ob različnih časih, lahko najdemo premikajoče se asteroide (in tudi tranzientne pojave) in prek primerjave z bazo znanih asteroidom ugotovimo, ali gre za nove ali že znane asteroide.

Observatorij bo na polnih obratih začel delovati še letos. Na koncu predvidenega desetletnega delovanja raziskovalci pričakujejo, da bo observatorij potrojil število znanih asteroidov v Osončju.

Naslovna slika: Model Osončja. Najbolj zunanja orbita je orbita Jupitra. Temno modre pike so del asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Svetlo modre pike so asteroidi, odkriti z observatorijem Vere Rubin. Avtorstvo: NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory/NOIRLab/SLAC/AURA/R. Proctor