27.02.2025

Jure Japelj

Mars je že na oko rdečkaste barve. Prve sonde, ki so obiskale planet, so to samo še potrdile. Znanstveniki so rdečo barvo pripisali železovemu oksidu, oziroma rji. Barva površja nam torej pove, da je železo v kamninah na površju nekoč moralo reagirati z vodo.

Ampak železov oksid ni en, temveč obstaja v mnogih oblikah. Leta 1965 je Carl Sagan, sicer znan po svoji vlogi komunikatorja znanosti, predlagal, da Mars prekriva mineral hematit, najbolj pogosta oblika železovega oksida na Zemlji. Molekulo hematita sestavljajo dva železova in trije kisikovi atomi. 

Takšna molekula brez vodikovih atomov je bila naravno pojasnilo za suhe razmere na današnjem Marsu. Po tej teoriji je hematit nastal v suhih razmerah prek reakcij kamnin z atmosfero v obdobju več milijard let.

A nova raziskava je pokazala, da raznorazna opazovanja bolje pojasni hidriran železov oksid, to je železov oksid, ki vsebuje tudi vodo. Šlo naj bi za tip ferihidrit* (ang. ferryhydrite), ki nastane v prisotnosti hladne vode. Ta mineral je nastal pred več milijardami let, ko je bilo na Marsovem površju še veliko tekoče vode.

Infografika prikazuje nastanek rje na Marsovem površju. Železo je najprej reagiralo z vodo in nastala je rja. Rja je potovala po rekah in se usedla na dnu jezer in morij. V naslednjih milijardah let je voda izhlapela, rjaste skale pa so se zdrobile v prah, ki ga je veter raznesel po celotnem površju planeta. Avtorstvo: ESA

Raziskovalci so pokazali, da je Mars "zarjavel" hitreje, kot smo mislili do sedaj. Pokazali so tudi, da se je ferihidrit zares lahko obdržal na sicer zelo suhem površju. Že nekatere prejšnje študije so pokazale na ferihidrit kot najboljšega kandidata za marsovski prah, a niso znale pojasniti, kako je lahko takšen prah ves ta čas ostal stabilen na Marsovem površju.

Uganko bi sicer najpreprosteje lahko rešili s tem, da na Zemljo prinesemo vzorce Marsovega površja. Rover Vztrajnost je pred nekaj leti že pripravil številne vzorce, ki sedaj čakajo, da jih gremo iskat. Kdaj in kako se bo to zgodilo, še ni jasno, saj se Nasa sooča s težavami pri pripravi misije. A pričakovati je, da bi jih lahko na Zemlji lahko imeli v kakšnih desetih letih.

*Ustreznega slovenskega prevoda nisem našel, zato sem enostavno poslovenil angleško poimenovanje.

Naslovna slika: Mars v značilnih rdečih odtenkih. Avtorstvo: ESA & MPS for OSIRIS Team - MPS/UPD/LAM/IAA/RSSD/INTA/UPM/DASP/IDA, 2007 

Vse novice