11.08.2025

Jure Japelj

Soncu najbližja zvezda je Alfa Kentavra, ki jo lahko občudujemo na južnem nebu. A Alfa Kentavra ni ena - Alfe Kentavra so tri. Gre torej za trozvezdje, to so tri zvezde, ki so gravitacijsko vezane in se gibljejo ena okoli druge. Dve zvezdi, Alfa Kentavra A in Alfa Kentavra B, sta del dvozvezdja; obe zvezdi sta podobni Soncu. Okoli obeh zvezd se na večji razdalji giblje rdeča pritlikavka Proksima Kentavra.

Trozvezdje na razdalji dobrih štirih svetlobnih let je seveda ena izmed glavnih lokacij v vesolju, okoli katerih si želimo najti eksoplanete. Že pred nekaj časa so astronomi potrdili obstoj treh eksoplanetov okoli Proksime Kentavra. Drugi dve zvezdi pa sta vse do sedaj predstavljali pretežek zalogaj, saj sta zelo svetli, kar otežuje iskanje eksoplanetov.

Nedavno objavljena raziskava je pokazala verjeten obstoj eksoplaneta okoli zvezde Alfa Proksima A. Zanimivo je, da se eksoplanet nahaja v območju, kjer bi lahko obstajala tekoča voda. A ne veselite se prehitro, saj gre za plinskega velikana.

Tri slike zvezde Alfa Kentavra A, posnete s tremi observatoriji. Levo je posnetek z Zemlje, na katerem so vse tri zvezde trozvezdja vidne kot ena sama zvezda. Posnetek vesoljskega teleskopa Hubble (srednja slika) razloči med dvema svetlejšima zvezdama. Desno je posnetek vesoljskega teleskopa James Webb, na katerem je Alfa Kentavra A zakrita, kar je omogočilo slikanje temnega eksoplaneta. Avtorstvo: NASA, ESA, CSA, STScI, DSS, A. Sanghi (Caltech), C. Beichman (NExScI, NASA/JPL-Caltech), D. Mawet (Caltech); Image Processing: J. DePasquale (STScI)

Za iskanje so astronomi uporabili vesoljski teleskop James Webb. Teleskop lahko razloči zvezde, ki so si sicer zelo blizu na nebu. A opazovanje zvezde Alfa Kentavra A ni bilo dovolj. Zvezda je tako svetla, da presvetli vsakršen planet, ki bi se lahko nahajal okoli nje. Zato so astronomi zvezdo med opazovanjem zakrili s ploščkom. Sledila je zahtevna analiza podatkov. Potrebno je bilo odstraniti motečo svetlobo zvezde Alfa Kentavra B. Na koncu se je na sliki pokazala temna pikica, desettisočkrat temnejša od zvezde. 

Preden so astronomi lahko potrdili, da gre res za eksoplanet, so morali ovreči druge možnosti; objekt bi bil lahko tudi asteroid ali oddaljena galaksija. Opazovanje so ponovili nekaj manj kot leto dni kasneje - na novih posnetkih je temni objekt preprosto izginil. Simulacija je pokazala, da je to pričakovan rezultat: eksoplanet se giblje okoli zvezde in zaradi različnih razlogov dve tretjini časa ostaja našim instrumentom neviden.

Če gre res za eksoplanet, gre za Jupitru podoben planet, ki se okoli zvezde giblje nekje med enkratno in dvakratno razdaljo Zemlje od Sonca. Zanimivo je, da eksoplanet v dvojnem sistemu, kot je sistem Alfa Kentavra A in B, sploh lahko obstaja.

Na dokončno potrditev obstoja eksoplaneta bo potrebno še malo počakati.

Naslovna slika: Ilustracija eksoplaneta okoli zvezde Alfa Kentavra A (svetla zvezda levo). Desno zgoraj je prikazana tudi zvezda Alfa Kentavra B. Nekoliko osvetlejša pikica med obema zvezdama je Sonce. Avtorstvo: NASA, ESA, CSA, STScI, R. Hurt (Caltech/IPAC)

Vse novice