Sauronovo oko v vesolju reši uganko

Astronomi so petnajst let opazovali radijsko svetlobo, ki jo oddaja galaktično jedro PKS 1424+240. Opazovanja so sestavili v zanimivo sliko, ki razkrije dogajanje v samem jedru galaksije. Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v reviji Astronomy & Astrophysics.

Jedra nekaterih (predvsem masivnih) galaksij oddajajo svetlobo - takšne galaksije imenujemo aktivna galaktična jedra. Sevanje svetlobe je povezano s procesi v okolici supermasivnih črnih lukenj, ki se nahajajo v središčih galaksij. Včasih iz aktivne črne luknje izhajata eden ali dva curka snovi, ki se z veliko hitrostjo gibljeta stran od galaksije. Če je eden izmed curkov obrnjen proti nam, je takšno središče galaksije še posebej svetlo: govorimo o blazarjih.

Galaktično jedro PKS 1424+240 je eden izmed bolj zanimivih blazarjev na nebu. Oddaja sevanje gama izredno visokih energij, obenem pa je eden najsvetlejših virov nevtrinov na nebu. Tako visoke energije pričakujemo v primeru izredno hitrega gibanja curka. A meritve hitrosti curka s pomočjo preteklih radijskih opazovanj so nakazovala na precej počasno gibanje.

Da bi razrešili zagonetko, so astronomi v novi raziskavi zbrali petnajst let opazovanj tega blazarja z mrežo radijskih teleskopov Very Long Baseline Array (VLBA). Opazovanja so združili v osupljiv posnetek jedra galaksije. 

Slika prikazuje polarizacijo svetlobe, ki izhaja iz curka. Proge razkrijejo, da je v curku urejeno magnetno polje, obenem pa pokažejo, da je curek obrnjen skoraj naravnost proti nam: orientacija curka le za pol stopinje odstopa od popolne poravnave s smerjo galaksija - Zemlja. 

Skoraj popolna poravnava razloži zgoraj opisano uganko. Ker je curek obrnjen proti nam, je energija svetlobe tako visoka (zaradi hitrega gibanja curka in posledičnih relativističnih pojavov vidimo izsevano svetlobo pri večjih energijah kot bi jo, če bi bil curek usmerjen bolj stran od zveznice galaksija - Zemlja). Po drugi strani pa zaradi tako dobre poravnave curka iz radijske svetlobe preberemo zelo nizko hitrost (pojav projekcije svetlobe). 

Takšna opazovanja so sicer zelo pomembna za razumevanje procesov v vesolju, ki pospešujejo delce, ki jih nato opazimo kot kozmične delce, ter nevtrine.

Mimogrede, avtorji raziskave so sliko poimenovali Sauronovo oko, saj jih spominja na Saurona, karakterja v Tolkienovih knjigah Gospodar prstanov in Silmarillion.