Objava prvih posnetkov Observatorija Vera C. Rubin

V ponedeljek, 23. junija 2025, ob 16.30 bo v veliki predavalnici Univerze v Novi Gorici v veliki predavalnici v Univerzitetnem središču v Ajdovščini (Vipavska 11c, Ajdovščina) potekal javni dogodek Rubin First Look Watch Party. Na dogodek, kjer bodo raziskovalci javnosti razkrili prve slike, posnete z Observatorijem Vera C. Rubin, se še vedno lahko prijavite tukaj.

Observatorij Vera C. Rubin je najzmoglivejši observatorij za opazovanje v vidni svetlobi na svetu. Stoji na gori Cerro Pachón v Čilu. Odlika observatorija sta teleskop s primarnim zrcalom velikosti 8.4 metra ter ogromna kamera, s katero naenkrat lahko na nebu vidimo polje, veliko kar za 45 polnih Lun - za primerjavo, vesoljski teleskop Webb vidi polje, ki ustreza 75 odstotkom Luninega diska. Teleskop je zgrajen tako, da se lahko izjemno hitro premika, kar omogoča učinkovito opazovanje velikega dela neba.

Znanstveniki komaj čakajo, da observatorij začne izvajati raziskavo LSST (ang. Legacy Survey of Space and Time), v okviru katere bo teleskop deset let neprestano opazoval vidno nebo nad Čilom. Vsakih štirideset sekund bo observatorij posnel sliko dela neba. Po posamezni osvetlitvi se bo teleskop usmeril v drug del neba, naredil novo sliko in tako naprej. Proces bo v celoti avtomatiziran. Na ta način bo posnetih toliko slik, da jih bo mogoče sestaviti v kar 11 mesecev dolg film. In to v barvah!

Takšen način opazovanja ni naključje. Številne kratke osvetlitve omogočajo opazovanje spremenljivih pojavov na nebu, kot so supernove, plimska raztrganja zvezd in dogodki mikrolečenja. Algoritmi bodo vsako novo sliko avtomatično primerjali s starimi slikami istega dela neba in iskali nove ali spremenljive vire svetlobe. Že eno minuto po tem, ko je posnetek narejen, bodo zainteresiranim astronomom po celem svetu poslali podatke o najdenih virih, da jih bodo potem lahko dodatno opazovali z drugimi teleskopi.

Glavni rezultat desetletnega opazovanja bo povezan s temno snovjo in temno energijo. Še vedno ne vemo, kaj ti dve količina sta, čeprav se zdi, da imata odločilni vpliv na razvoj današnjega vesolja. Projekt LSST bo naredil izredno globok zemljevid celotnega neba nad Čilom, v katerem se bo znašlo ogromno galaksij. Porazdelitev in oblike galaksij bodo znanstveniki uporabili za raziskovanje temne snovi in temne energije.

Pri projektu sodelujejo tudi znanstveniki Univerze v Novi Gorici. Zanimajo jih spremenljivi pojavi, med njimi še posebej plimska raztrganja zvezd, supernove in morebitni svetlobni spremljevalci gravitacijskih valov, ter raziskovanje temne energije.

Inženirje in raziskovalce čaka še kar nekaj priprav, tista prava opazovanja v okviru projekta LSST pa naj bi se začela jeseni. Do takrat pa vas raziskovalci in raziskovalke vabijo, da se jim v ponedeljek 23. junija pridružite v Ajdovščini in z njimi pokramljate o tem čudovitem znanstvenem laboratoriju.