Največji katalog sevalcev rentgenskega sevanja

Teleskop eRosita opazuje nebo v rentgenski svetlobi. Med drugim to svetlobo sevajo črne luknje, hitro se vrteče nevtronske zvezde in eksplozije zvezd. Medtem ko so se drugi rentgenski teleskopi do sedaj večinoma osredotočali na opazovanje posameznih objektov ali manjših zaplat neba, je cilj eRosite opazovati celotno nebo. Znanstveniki z bogato bero podatkov med drugim želijo bolje razumeti razvoj in širjenje vesolja.

Prva opazovalna kampanja je potekala med 12. decembrom 2019 in 11. junijem 2020. Kmalu po končanih opazovanjih so raziskovalci objavili pridobljeno sliko. Po večletnem delu so uspeli sliko analizirati, na njej prepoznati objekte in za številne napovedati tudi njihovo naravo. Rezultate so strnili v katalog eRASS1 (ang. eRosita All-Sky Catalog). 

Katalog vsebuje kar 900 milijonov objektov, ki sevajo rentgensko svetlobo. Med njimi je okoli 710000 supermasivnih črnih lukenj v središčih oddaljenih galaksij (te objekte poznamo tudi pod imenom aktivna galaktična jedra), 180000 zvezd v Galaksiji in 12000 jat galaksij. Zanimive so tudi detekcije dvojnih zvezd, ostankov eksplozij supernov in pulzarjev.

Že pred objavo kataloga so bili različni deli podatkov objavljeni v 200 člankih, ob katalogu jih je izšlo še nekaj manj kot 50. Poleg ‘klasičnih’ raziskav supermasivnih črnih lukenj in pulzarjev se med njimi najdejo tudi nišne študije kot je proučevanje vpliva zvezd, ki sevajo rentgensko svetlobo, na svoje eksoplanete.

Rentgenski teleskop eRosita je otrok nemškega Inštituta Max Planck za zunajzemeljsko fiziko (MPE). Teleskop je leta 2019 potoval v vesolje kot del ruskega observatorija Spektr-RG. Observatorij se giblje v orbiti okoli slavne druge Lagrangejeve točke kakih 1.5 milijona kilometrov od Zemlje, kjer dela družbo teleskopom kot sta Gaia in vesoljski teleskop James Webb. 

Opazovanja vsebujejo podatke tudi podatke o energijah fotonov rentgenskega sevanja—teleskop je za vsak objekt posnel rentgenski spekter svetlobe.  To je tudi glavni razlog, da raziskovalci za veliko detektiranih objektov lahko z veliko verjetnostjo napovejo njihovo naravo. 

Kako dobro gre misiji pove podatek, da je eRosita v prvih šestih mesecih obratovanja našla več sevalcev rentgenskega sevanja kot jih je bilo pred tem odkrito v šestdesetih letih. V izjavi za javnost izvemo tudi, da raziskovalci že delajo na analizi dodatnih opazovanj in da bodo rezultati teh objavljeni v prihodnih letih.

Črno luč na misijo meče zaplet, ki je nastal po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022. Takrat je nemški del misije v znak prostesta prenehal zbirati podatke. Do takrat je teleskop na srečo že opravil štiri od načrtovanih osem pregledov neba. 

Naslovna slika: Dva načina predstavitve podatkov, ki jih je zbrala eRosita. Levo je prikazana posneta slika v rentgenskem sevanju, desno pa so označeni objekti, ki so jih našli na levi sliki. Avtorji: MPE, J. Sanders