Na Veneri še vedno delujoči vulkani

29.05.2024
Jure JapeljVerjetno ni veliko znanstvenikov, ki bi dvomili o vulkanski aktivnosti na današnji Veneri. Nenazadnje imajo za to veliko posrednih dokazov, kot so povečane koncentracije žveplovega dioksida v atmosferi ali tako imenovane vroče točke na površju. Ampak vseeno, neposredni dokaz je nekaj povsem drugega.
V nedavni raziskavi, objavljeni v reviji Nature Astronomy, so raziskovalci objavili do sedaj najbolj prepričljive dokaze o delujočih vulkanih na Veneri.
Italijanski raziskovalci pod vodstvom Davida Sulcaneseja so pregledali arhivske podatke Nasinega vesoljskega plovila Magellan. Ta je med leti 1990 in 1994 kartiral skoraj celotno Venerino površje s pomočjo posebnega radarja. Številne dele površja je plovilo kartiralo večkrat, manjši delež (okoli 16 procentov) pa tudi pod podobnimi koti. Slednje je kot naročeno za iskanje sprememb na površju.
Raziskovalci so našli spremembe površja na dveh področjih: na zahodnem krilu vulkana Sif Mons in na ravninskem z vulkani poseljenem področju Niobe Planitia. Spremembe spominjajo na tokove lave. Podolgovati tokovi tečejo vzdolž nagnjenega površja (naklon so izmerile prejšnje raziskave) in so dolge od nekaj do nekaj deset kilometrov, podobno kot bazaltni tokovi na Havajih.
Radarski podatki kažejo, da je material tokov bolj grob od okolice. Razlog bi bil lahko njihova starost, saj vremenski pojavi v tem času še niso mogli erodirati mladih kamnin. Lahko pa, da gre za bolj grob tip lave v primerjavi s starejšimi tokovi.
Groba ocena v raziskavi pokaže, da bi bila lahko Venera dandanes podobno vulkansko aktivna kot Zemlja.
Naslovna slika: Na radarskih podatkih temelječa simulacija vulkana Sif Mons na Veneri. Avtorstvo: JPL/NASA