23.05.2024

Jure Japelj

Vesoljski teleskop Euclid je v vesolje poletel 1. julija 2023. Manj kot leto dni po izstrelitvi so znanstveniki objavili prve podatke, uporabne za znanstvene raziskave. Ob tem je bilo objavljenih še  15 člankov: v petih so predstavljeni tehnični parametri misije, preostalih deset pa je že raziskovalno naravnanih.

Objavljeni podatki predstavljajo le 24 ur opazovanj. V tem času je bilo na slikah najti 11 milijonov nebesnih teles v vidni svetlobi in 5 milijonov teles v infrardeči svetlobi. Euclid naj bi sicer nebo opazoval šest let.

Posebnost Euclida je, da ima veliko vidno polje, torej naenkrat lahko opazuje veliko zaplato neba. S tem pa lahko opazuje tudi veliko različnih tipov objektov naenkrat, od galaksij do planetov. Observatorij zato že s tako kratkim opazovanjem pomembno prispeva k različnim področjem raziskovanja. 

Eden izmed člankov pokaže, da bo Euclid lahko iskal potepuške planete (planete, ki niso vezani na zvezde ampak se prosto gibljejo po galaksiji) v področjih nastanka zvezd, pri čemer bo lahko našel planete z maso večjo od štirikratne mase Jupitra. V drugem članku raziskovalci uspejo kartirati samo obrobje dveh kroglastih kopic in pokazali, da na obliko kopice vpliva gravitacijsko polje Galaksije. Znanstveniki so si med drugim podrobno pogledali bližnje pritlikave galaksije, našli kroglaste kopice v medgalaktičnem prostoru galaktične jate in opazovali temne galaksije v oddaljenem vesolju.

Obenem je konzorcij objavil pet obdelanih fotografij, ki so prava paša za oči. Vsako posebej na kratko predstavimo v nadaljevanju članka.

Abell 2390 je jata galaksij v smeri ozvezda Pegaz. Na tej sliki je vidnih več kot 50000 galaksij. Takšna jata galaksij ima ogromno maso (do 10 bilijonov mas Sonca), pri čemer večina mase pripada temni snovi. Euclid bo opazoval več tisoč jat galaksij in s tem med drugim pripomogel k razumevanju temne snovi. Masa ukrivlja pot svetlobi bolj oddaljenih galaksij: takšne galaksije niso videti kot pikice temveč kot loki svetlobe. Znanstvenike zanima tudi spreminjanje števila in mas jat galaksij skozi čas. Avtor: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA; procesiranje slik: J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Euclid z velikim vidnim poljem lahko opazuje galaksije kot je NGC 6744 v celoti, obenem pa visoka ločljivost omogoča opazovanje podrobnosti znotraj galaksije. Znanstveniki bodo takšne posnetke uporabili za študijo povezave med nastajanjem zvezd, plinom in prahom. Zanimajo jih tudi podrobnosti nastanka spiralnih rokavov. Avtor: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA; procesiranje slik: J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Desno zgoraj vidimo jato galaksij Abell 2764, ki vsebuje več sto galaksij. Na sliki pa je še veliko drugih teles, kot so oddaljene galaksije, druge bolj oddaljene jate galaksij ter tokovi zvezd. V sredini vidimo tudi zvezdo HD 1973, ki je tako svetla, da je skoraj vidna s prostimi očmi. Zanimivo, da lahko kljub svetli zvezdi tik ob njej še vedno vidimo oddaljene galaksije. Avtor: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA; procesiranje slik: J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Na tem posnetku vidimo galaksije skupine Dorado med procesom zlivanja. Če podrobno pogledate, boste videli plimske repe v galaksijah. Takšna slika je uporabna za razumevanje evolucije galaksij. Posnetek pokaže tudi moč teleskopa Euclid, saj so na sliki lepo vidni tako svetli kot izredno temni objekti. Avtor: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA; procesiranje slik: J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Vse novice