Iztrebljevalec dinozavrov je prišel iz zunanjega dela Osončja

Nekega dne pred 65 milijoni let so imeli dinozavri slab dan. Tistega dne sta se namreč srečali poti Zemlje in deset kilometrov velikega asteroida. Veliki trk, ki je sledil, je bil vsaj delno, če ne v celoti odgovoren za peto in zadnje množično izumrtje na planetu. V sosledju potresov, cunamijev, steklenega dežja, globalne otoplitve in nato ohladitve je izumrlo skoraj tri četrtine vsega življa na Zemlji, med njimi tudi (ne-leteči) dinozavri.

Nobenega dvoma ni, da je do trka prišlo. O tem pričajo ostanki 200 kilometrov širokega in 20 kilometrov globokega kraterja na severnem delu polotoka Jukatan. Trk je po Zemlji raztrosil material obogaten z iridijem in nekaterimi drugimi (na Zemlji) redkimi kovinami. Ta tako imenovana kredno-paleogenska ločnica (K-Pg ločnica) vsebuje informacije tako o asteroidu kot o razmerah po trku na Zemlji.

Pretekle raziskave si niso bile edine, za kakšen asteroid je šlo. Pojavili so se celo namigi, da naj bi šlo pravzaprav za komet, kar pa je večina znanstvenikov ostro zavrnila. Nova raziskava, objavljena v reviji Science, je zavrgla možnost, da gre za komet. Poleg tega je pokazala, da je bil asteroid takšnega tipa, da je skoraj zagotovo izhajal iz zunanjega dela Osončja.

Avtorji raziskave so študirali izotope rutenija, ki se nahaja v K-Pg ločnici. Rutenij je zelo redek na Zemlji, zato z njim znanstveniki lahko identificirajo velike trke v različnih geoloških obdobjih. 

Rutenij ima sedem stabilnih izotopov. Relativna količina posameznega izotopa v vzorcu pove, pod kakšnimi pogoji je material nastal oziroma iz katerega dela Osončja izhaja. Vzorci, ki se nahajajo v K-Pg ločnici, pripadajo asteroidu tipa ogljikov hondrit, za katere je značilno, da izhajajo iz oddaljenega dela Osončja za Jupitrovo orbito.

Dinozavre odkritje verjetno ne bi navdušilo, je pa toliko bolj zanimivo za dvonoge sesalce, ki se imajo za svoj obstoj zahvaliti tudi temu asteroidu.

Naslovna slika: Zemlji nevaren asteroid. Avtorstvo: ESA / P. Carril