Poletna številka astronomske revije Spika

Pred nami je poletna dvojna številka, ki prinaša nekaj kapitalnih člankov.

Naš mojster fotografiranja popolnih Sončevih mrkov Gregor Kresal se je pošteno potrudil in opisal svoje dosedanje izkušnje s slikanjem teh redkih, a fascinantnih dogodkov. V članku boste našli cel kup uporabnih nasvetov, da bo fotografiranje, ki mu Gregor pravo ekstremno, teklo brez težav. Seveda so nasveti uporabni tudi v primeru, če boste ostali doma in fotografirali le delni mrk.

Lunatik Sandi se je tokrat odločil, da enkrat za vselej utiša vse, ki dvomijo, da so bile odprave Apollo res na Luni. Zbral je vse bližnje posnetke pristajalnih mest, ki jih je iz orbite posnela ameriška sonda LRO. Na koncu je dodal še povezavo na spletno mesto, kjer je slik veliko več, da jih boste v teh poletnih dneh, ko noči praktično ni, lahko raziskovali in podrobno pregledovali. Seveda pa brez Borisove pripombe na koncu vseeno ni šlo …

Na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana (po domače na Vegovi) imajo pri pouku tudi predmet astronomija, ki ga poučuje Rastislav Snoj. Eden od dijakov, Lan Novak, nam je poslal članek, ki smo ga z veseljem objavili. Gre za analizo njegovega posnetka zvezdnih sledi, iz katerih je z geometrijskimi metodami izračunal deklinacije izbranih zvezd. Poučno!

Naš novi stalni sodelavec Primož Kajdič, ki je bil doslej naš mehiški dopisnik, pa tokrat v bran vzame ameriško Naso in na vsem razumljiv način pojasni, zakaj ima ta vesoljska agencija zadnja leta toliko težav s ponovnim pristankom človeka na Luni, če pa ji je to uspelo že pred več kot pol stoletja in to v dobi, ko računalnikov sploh še ni bilo. Če ste bili doslej med kritiki Nase, si boste zdaj morda premislili. Ne, ne gre za ponovitev misij Apollo …

Za konec uvodnika in tudi čisto na koncu revije pa je tu še članek največjih mojstrov naše ljubiteljske astronomije. Herman, Rok in Tone so se spravili na spiralno galaksijo M 51 v Lovskih psih in jo razstavili in pregledali v drobovje. Na koncu so morali svoje posnetke primerjati s Hubblovimi, da so lahko ugotovili, kako globoko so prodrli. Kaj mislite, do katere magnitude so prišli? Poglejte, ne bo vam žal!

Letošnji Perzeidi se bodo datumsko ujeli z delnim Sončevim mrkom, tu pa je še jutranji delni Lunin mrk 28. avgusta. Za vse naštete dogodke ne potrebujete niti dolgih noči niti vrhunske opreme, le veliko radovednosti in dobre volje, da se odpravite pod nočno nebo. Ne zaspite, opazujte!