Umetni sateliti na posnetkih vesoljskih teleskopov

Astronomi in astrofotografi že dlje časa izkušajo, da so sateliti vedno bolj prisotni na njihovih posnetkih. Tudi med javnimi opazovanji smo že priča, da poleg opazovanja Lune, planetov, zvezdnih kopic, se v polju okularja znajde mimoidoči satelit. Raziskava, ki so jo decembra objavili v reviji Nature, pa pokaže, da bodo v bližnji bodočnosti sledi satelitskih konstelacij kvarile in omejevale tudi vesoljske teleskope.

Trenutno kroži v nizkih orbitah okrog Zemlje kakih 15000 satelitov. Prošnje za izstrelitev satelitov za telekomunikacije pa naj bi število umetnih satelitov v naslednjih desetih letih povečalo na neverjetnih pol milijona! To je ogromno, če samo pomislimo, da jih je bilo pred petimi leti v orbiti "samo" 8000.

Kakšen bo učinek tako visokega števila satelitov na posnetke vesoljskih teleskopov? Raziskovalci so preučili učinke na posnetke štirih teleskopov: vesoljski teleskop Hubble, Nasin SPHEREx, kitajski Xuntian in Esin ARRAKIHS. Razen Hubbla bodo ostali trije začeli delovati v naslednjih letih na orbitah med 400 in 800 km nad Zemljinim površjem. SPHEREx bo v bližnji infrardeči svetlobi opazoval več sto milijonov galaksij, Xuntian se bo ukvarjal s kozmološkimi raziskavami, ARRAKIHS pa bo namenjen opazovanju izredno šibkih galaksij.

Ugotovitve kažejo, da bo pol milijona umetnih satelitov povzročilo vidne sledi na večini posnetkov teleskopov (96% vseh posnetkov), najboljše jo bo skupil vesoljski teleskop Hubble, kjer bo vsaj ena sled satelita prisotna le na 40% posnetkov. V povprečju bo vsak posnetek vesoljskih teleskopov vseboval od 2 (Hubble) do 90 (Xuntian) sledi umetnih satelitov. Znanstveniki misije ARRAKIHS pa so osporavajo izsledkom članka, kjer navajajo napačen podatek o orientaciji njihovega teleskopa in ugotavljajo, da bodo posnetki (za primer ARRAKIHS) vsebovali bistveno manj sledi satelitov.

Prenesti teleskope v orbito okrog Zemlje ne reši težav s sateliti. Omejitev učinka megakonstelacij bo možna le ob primernih ukrepih, kot so naprimer izdelava umetnih satelitov, ki bi opazovalcem izgledali temnejši, izmenjava natančnih informacij o trenutni poziciji in orbitah ter mreža opazovalnih postaj za določanje interference satelitov. Avtorji članka pa priporočajo, da bi učinek konstelacij omejili, če bi delovale na orbitah, ki bi bile nižje od vesoljskih satelitov, ter imeli prost dostop do arhivskih podatkov satelitov. S sestavo take podatkovne baze se ukvarjajo v Središču za varovanje temnega neba in za zaščito neba pred interferencami konstelacij satelitov. Središče, ki deluje pod okriljem Mednarodne astronomske zveze, je ustvarilo aplikacijo za sledenje satelitom SatChecker.

Sobivanje astronomije z umetnimi sateliti izgleda torej neizbežno. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati tudi okoljevarstvene vidike, ki jih zasičene vesoljske orbite prinašajo, začenši z onesnaževanjem Zemljine atmosfere, večjo količino ostankov satelitov (in vesoljskih smeti) ter posledično povečano možnost trčenj ter ekološki učinek na migracije nekaterih živalskih vrst, ki se orientirajo z zvezdami.