Dvoboj med galaksijama

Astronomi že vrsto časa ugotavljajo, da imajo lahko supermasivne črne luknje v središču galaksij, izredno velik vpliv na svojo okolico. Med takimi črnimi luknjami so najbolj izrazite kvazarji. Delovanje kvazarjev (požiranje snovi in sproščanje velike količine sevanja) spremljamo lahko tudi v zelo oddaljenih galaksijah. Astronomi bi znali povedati, da te črne luknje ponovno zaživijo med združitvami galaksij, ko vanje doteka večja količina snovi. Sevanje, ki se ob tem sprošča, pa naj bi učinkovalo na okolišnji plin.

V znanstveni reviji Nature so danes objavili raziskavo, ki ugotavlja dogajanje med potekom združevanja dveh galaksij. Zlitje galaksij je potekalo v obdobju, ko je imelo vesolje manj kot 3 milijarde let (torej okrog 20% današnje starosti). Obe galaksiji sta po masi zvezd podobni naši Galaksiji, v njiju nastajajo nove zvezde in obe vsebujeta podobne količine molekularnega plina. Iz takega plina, ki je dovolj hladen, običajno nastajajo zvezde.

Toda bistvena razlika je, da le ena od njiju gosti kvazar v svojem središču, in le-ta lahko z močnim sevanjem razgradi prisotne plinske molekule. Astronomi so ob proučevanju podatkov optičnih in radijskih teleskopov opazili, da se na področjih, kjer kvazarjevo sevanje doseže spremljevalno galaksijo, ohranijo samo gostejši skupki molekularnega plina. 

Na tako visokih oddaljenostih (oziroma v tako mladem vesolju) gostih in majhnih molekularnih skupkov astronomi običajno ne zaznajo neposredno. Tokrat pa so imeli znanstveniki srečo, saj sta galaksiji dovolj tesno skupaj, da lahko njihovo prisotnost zaznajo s pomočjo kvazarjeve svetlobe, ki prodira skozi spremljevalno galaksijo. 

Ti gostejši skupki molekularnega plina imajo samo desetino Sončeve mase, kar je pa premalo, da bi lahko iz njih nastale nove zvezde. Neposreden učinek kvazarja na spremljevalno galaksijo je, da ohromi nastanek novih zvezd, kjer jo oplazi kvazarjevo sevanje. 

Skupina astronomov je za svoje ugotovitve uporabila podatke japonskega teleskopa Subaru na vrhu Maunakea v Havajih, opazovanja z instrumentom X-shooter na Zelo velikem Teleskopu Evropskega Južnega observatorija (ESO) in opazovanja z mednarodno vodenim nizom teleskopov ALMA (Atacama Large Millimeter Array) v Čilu. Raziskava z naslovom "Quasar radiation transforms the gas in a merging companion galaxy" je objavljena v reviji Nature.