Z misijo Proba-3 nad Sončevo korono

V četrtek 5. decembra je iz izstrelišča Satish Dhawan Space Centre v Indiji poletela evropska misija Proba-3. Gre za misijo, ki bo znanstvenikom omogočala podrobno študijo Sončeve korone.

Korono zelo lepo vidimo med popolnim Sončevim mrkom. Ker sta Sonce in Luna na nebu slučajno skoraj enako velika, slednja ob popolnem Sončevem mrku povsem prekrije Sončevo ploskev in tako omogoča, da vidimo temno Sončevo atmosfero. Korona je zunanji in najbolj vroč del Sončeve atmosfere.

Na Zemlji lahko mrk poustvarimo tako, da na teleskop oziroma instrument pritrdimo koronograf. To je naprava, ki tako kot Luna prekrije Sončevo ploskev in nam omogoča, da vidimo korono. Prvi koronograf je že leta 1931 uporabil francoski astronom Bernard Lyot. Danes tudi v vesolje pošiljamo teleskope, opremljene s koronografi. Na primer, Nasino plovilo SOHO vključuje koronograf LASCO C2. 

A vsi obstoječi koronografi imajo težavo. Zagode nam jo svetloba, ki se obnaša (tudi) kot valovanje, zato se pri oviri kot je koronograf uklanja in nekoliko pokvari ostrino slike. Škodljive učinke uklona najlažje zmanjšamo tako, da koronograf (oziroma disk, s katerim prekrijemo Sončevo ploskev) postavimo čim dlje od teleskopa. To je tudi razlog, zakaj nam Luna pri popolnem Sončevem mrku da tako dobro sliko korone - ker je zelo daleč stran! Po drugi strani je prekrivalni disk težko postaviti daleč od teleskopa: v primeru LASCO C2 je disk od teleskopa oddaljen le 70 centimetrov.

In zato so znanstveniki prišli na dan s konceptom, ki se je sedaj udejanjil z misijo Proba-3. Misijo pravzaprav sestavljata dve plovili. Eno plovilo ima funkcijo teleskopa, drugo pa funkcijo koronografa. Plovili bosta na zelo sploščenih orbitah: Zemlji se bosta najbolj približali na 600 km (nekoliko višje od orbite vesoljskega teleskopa Hubble), najbolj se bosta oddaljili na razdaljo 60000 kilometrov (približno dvakrat dlje od geostacionarne orbite). 

V bližini največje oddaljenosti od Zemlje je gravitacija planeta najmanjša in takrat bosta šli plovili v akcijo. Postavili se bosta na razdaljo 150 metrov, obrnjeni bosta proti Soncu. Zunanje plovilo bo z 1.4 metra velikim diskom prekrilo Sonce in za notranje plovilo (teleskop) delovalo kot koronograf. Plovili bosta medsebojno razdaljo ohranjali nespremenjeno z natančnostjo 1 milimetra. Posamezen "mrk" bo trajal približno 6 ur.

Medtem ko z LASCO C2 vidimo korono na razdalji 1.5-kratnika Sončevega radija (od Sončevega središča), bomo s Proba-3 pogledali precej bližje Soncu, le 1.1 Sončevega radija od središča. Znanstveniki bodo dobili šesturni Sončev mrk okoli petdesetkrat na leto. Upajo, da bodo z novimi podatki bolje razumeli nastanek in razvoj koronalnih izbruhov snovi; zakaj je korona toliko bolj vroča od Sončevega površja; nastanek Sončevega vetra; kako se obnašajo nabiti delci, ujeti v Van Allenovih pasovih; in kako se Sončev izsev spreminja s časom.

Naslovna slika: Ilustracija koncepta misije Proba-3. Avtorstvo: ESA-P. Carril