04.04.2024

Miha Janežič

Sončev mrk je osupljiv in redek nebesni pojav, še posebej, če ga ne skušamo ujeti kjerkoli na zemeljski obli, ampak čakamo, da se nam zgodi doma. 8. aprila 2024 bo Luna sredi belega dne zasenčila Sonce v predelih Mehike, ZDA in zahoda Kanade. Opazovalci bodo imeli v fazi popolnega mrka priložnost približno 4 minute opazovati Sončevo korono - debelo plast plazme, ki obdaja Sonce.

In kaj jih čaka? Mrk 8.aprila bo še posebej temen, saj bo Luna en dan prej, 7.aprila, v perigeju, torej najbližje Zemlji. Lunin navidezni premer bo za 5,5 % večji kot povprečno in bo  zato temeljito zakrila Sonce, njegova korona pa bo še posebno lepo vidna. Sonce je trenutno tudi na vrhuncu svojega 11-letnega cikla aktivnosti, zato bo možno poleg "običajnih" pojavov opaziti tudi močne izbruhe koronalne mase. 

Vsekakor pa bomo to izjemno priložnost izkoristili tudi v raziskovalne namene. NASA bo za opazovanje mrka uporabila dve svoji reaktivni letali WB-57F, ki bosta sledili Lunini senci. Na vsakega od njiju so namestili po dva teleskopa in termalno kamero. Teleskopa bosta v vidnem spektru opazovala pojave na površju Sonca in bosta lepo dopolnjevala teleskope, ki trenutno opazujejo Sonce s tal in snemajo v ultravijolični svetlobi, termalno kamero pa bodo usmerili proti Merkurju, ker jih zanima, kako se bo med mrkom spreminjala temperatura njegovega površja. 

Reaktivno letalo WB-57F z na kljunu nameščenim teleskopom. Avtorstvo: NASA’s Johnson Space Center/Norah Moran

Različne raziskovalne skupine bodo med mrkom odkrivale pravo obliko Sonca tudi v sodelovanju s širšo publiko s pomočjo aplikacije SunSketchers. To aplikacijo lahko vsak, ki bo opazoval popolni Sončev mrk, namesti na svoj pametni telefon. Med mrkom telefon s kamero obrne proti Soncu. Aplikacija bo na podlagi koordinat izračunala popoln trenutek, v katerem bo telefon fotografiral Baileyeve bisere. To so drobni “viri” svetlobe ob robu zakrite Sončeve ploskve, ki so posledica razgibane Lunine topografije. Ko nas mimo Lune doseže le še tanek reženj Sončeve svetlobe, nanj vpliva površina Lune, mimo katere potuje. Lunino površje pokrivajo kraterji, visoke gore in globoke doline. Gore na robu Lunine ploskve svetlobo prestrežejo, doline na robu pa jo spustijo mimo. Z Zemlje nas doseže močnejši snop svetlobe, ki pride do nas čez dolino, zato se nam zdi, kot da te močnejše snope oddajajo majhne krogle, biseri, na robu. Ime so dobili po Francisu Baileyju, ki je leta 1836 pojasnil ta pojav. 

Baileyevi biseri. Avtorstvo: NASA/Aubrey Gemignani

Opazovanje Sončevega mrka je seveda tudi odlična priložnost za zaslužek. Različna ameriška mesta in agencije organizirajo večdnevna potovanja in festivale za tisoče dolarjev, ki vključujejo najem avtodoma, različne glasbene nastope in seveda stojnice z očali in daljnogledi za opazovanje Sonca. Celotno dogajanje zaradi tega izjemnega fenomena vsekakor povezuje ljudi in prikaže, kako radovedni smo. 


Naslovna slika: Baileyevi biseri. Avtorstvo: Jason Major

Vse novice