Opazili veter, ki oblikuje planete

Zvezde nastanejo iz velikih oblakov molekularnega plina. Nova zvezda je obdana z meglico plina, okoli nje pa se nahaja tudi tanek protoplanetarni disk. Plin iz meglice in iz diska pada na zvezdo in jo še nekaj milijonov let po nastanku hrani.

Procesa potovanja materiala iz diska na zvezdo ni enostavno razložiti. Ko se plin enkrat vrti okoli zvezde, se namreč želi še naprej vrteti. Plin ima vrtilno količino in ta se mora v sistemu zvezda-disk ohranjati. Koncept jasno ilustrira umetnostna drsalka: ko ima roke stegnjene, se vrti relativno počasi, ko roke da ob telo, se začne vrteti hitreje.

Rešitev bi lahko predstavljal veter, ki bi del plina iz diska odnesel daleč stran, kar bi preostalemu plinu omogočilo, da se približa zvezdi. Veter bi lahko sprožila magnetna polja v disku—vsaj tako napoveduje eden izmed teoretičnih modelov. A takšnih vetrov astronomi direktno še niso opazili.

V nedavnem članku, objavljenem v reviji Nature Astronomy, pa so astronomi nedvoumno pokazali, da takšni vetrovi obstajajo.

Avtorji raziskave so vetrove iskali s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb. Usmerili so ga proti štirim zvezdam, starim med enim in dvema milijonoma let. Vse zvezde imajo protoplanetarne diske, ki jih z Zemlje vidimo od strani—takšna postavitev deloma zakrije zvezdo, ki bi sicer povsem presvetlila šibek signal vetra.

V vseh primerih so nad diskom opazili veter. Še več, veter ima posebno strukturo: v sredini je ozek curek snovi, ki ga obdaja večplasten stožčast veter. Opažena struktura je ravno takšna, kot jo napoveduje model z magnetnimi polji.

Astronomi sedaj zagotovo vejo, da takšni vetrovi obstajajo, kar jim bo pomagalo pri modeliranju oblikovanja planetov v protoplanetarnih diskih. Preveriti pa bo potrebno še, kako pogosti so takšni vetrovi in ali se pojavljajo pri zvezdah vseh mas.

Naslovna slika: Ilustracija vetrov, ki izhajajo iz protoplanetarnega diska. Avtor: National Astronomical Observatory of Japan (NAOJ)