Novi solarni teleskop nam bo približal Sonce

Solarni teleskop Daniela K. Inouyeja (DKIST), je posnel izredno podrobne slike Sončevega površja. Na njih med drugim vidimo sončeve pege, fibrile in granule. Slike prikazujejo Sončevo fotosfero (vidno površje Sonca) in bolj vročo kromosfero.

Gre za nov teleskop zgrajen na havajskem otoku Maui. Glavno zrcalo teleskopa ima premer štiri metre, s čimer je DKIST največji in najzmoglivejši solarni teleskop na svetu. Teleskop bo poskušal odgovoriti na številna vprašanja, povezana s Soncem. Med njimi je že dolgo trajajoča uganka, povezana s temperaturo Sončeve korone: zunanja plast Sončeve atmosfere je veliko bolj vroča kot Sončevo površje in zaenkrat ne poznamo vzroka. Raziskovalci upajo tudi, da bodo s pomočjo teleskopa bolje razumeli koronalne izbruhe snovi.

Preteklo leto so astronomi testirali teleskop in tri instrumente, s katerimi opazujejo Sonce na različne načine. Teleskop sicer na dva dodatna instrumenta še čaka. Slike, prikazane tukaj, so bile posnete z instrumentom Visible-Broadband Imager.

Podroben pogled vidnega površja razkrije konvekcijske celice brbotajoče plazme oziroma granule. Vroče celice se dvignejo na površje, se ohladijo in zopet potonejo. Opazimo tudi špagetom podobne strukture, imenovane fibrili. Gre za vročo plazmo ujeto v magnetne silnice.

Posebno pozornost so dobile sončeve pege. Temno sredino pege imenujemo umbra, svetlejši zunanji del pa penumbra. Visokoločljive slike pokažejo, da je penumbra sestavljena iz podolgovatih filamentov. Magnetne silnice, ki izhajajo iz peg, preprečujejo konvekcijo, zato je plazma na tem področju hladnejša, posledično so pege temne barve. Teleskop je ujel tudi redek primer razpadajoče pege.

Začetek pravih znanstvenih opazovanj teleskopa sovpada s počasnim prihodom Sonca v trenutek največje aktivnosti v enajstletnem ciklu. Sonce bo vrh aktivnosti doseglo leta 2025.