20.03.2025

Jure Japelj

Lani so astronomi odkrili galaksijo JADES-GS-z14-0, najbolj oddaljeno znano galaksijo. Svetloba galaksije je do nas potovala 13,4 milijarde let - ko je svetloba zapustila galaksijo, je bilo vesolje staro okoli 300 milijonov let.

O galaksiji je bilo že kar nekaj napisanega. V premeru meri okoli 1600 svetlobnih let, kar jo uvršča med relativno velike galaksije v zgodnjem obdobju razvoja vesolja. Galaksija je izjemno svetla predvsem zaradi mladih in vročih zvezd, ki se nahajajo v njenem disku. V galaksiji so našli precej prahu in celo sledi kisika - a detekcija slednjega ni bila gotova.

Dve novi študiji sedaj poročata o odkritju večjih količin kisika v galaksiji JADES-GS-z14-0.

Lokacija galaksije JADES-GS-z14-0. V ozadju je slika polja, posnetega z vesoljskim teleskopom James Webb. Slika v modrem prikazuje posnetek v radijski svetlobi. Avtorstvo: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)/S. Carniani et al./S. Schouws et al/JWST: NASA, ESA, CSA, STScI, Brant Robertson (UC Santa Cruz), Ben Johnson (CfA), Sandro Tacchella (Cambridge), Phill Cargile (CfA)

Galaksije so bile sprva polne mladih vročih zvezd, sestavljenih pretežno iz vodika in helija. Skozi razvoj so v zvezdah nastajali težji elementi, med njimi kisik, ki so se po smrti zvezd raztrosili v medzvezdni prostor. Do sedaj je veljalo, da kisika in podobnih elementov v medzvezdnem prostoru galaksij 300 milijonov let po velikem poku ni bilo veliko. A novi rezultat temu oporeka: v galaksiji JADES-GS-z14-0 je desetkrat več kisika, kot bi pričakovali.

Astronomi so galaksijo opazovali z mrežo radijskih teleskopov ALMA. Poleg odkritja kisika je radijska svetloba pripomogla tudi k natančnejši meritvi razdalje galaksije.

Naslovna slika: Umetniška ilustracija galaksije JADES-GS-z14-0.  Avtor: ESO/M. Kornmesser

Vse novice