Letošnja 12. Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike, na kateri že šesto leto nastopajo slovenski dijaki, je potekala od 3. do 11. novembra v Pekingu. Na njej je sodelovalo skupno 45 ekip iz 39 različnih držav, kar je dvakrat več kot pred osmimi leti, ko so tekmovanje ravno tako gostili v Pekingu. Letošnjo olimpijsko ekipo so sestavljali Marko Čmrlec (Gimnazija Bežigrad), Gregor Humar (Gimnazija in SŠ Rudolfa Maistra Kamnik), Andraž Jelinčič (Gimnazija Bežigrad), Klemen Keršič (SŠ Slovenska Bistrica) in Ema Mlinar (Gimnazija Vič).
Slovenski tekmovalci so se s sovrstniki preizkusili v teoretičnem znanju, opazovalnem delu in analizi podatkov. Tudi tokrat se je slovenska ekipa odlično odrezala: Marko Čmrlec je osvojil srebrno medaljo, Ema Mlinar in Klemen Keršič bronasti medalji, Andraž Jelinčič pa pohvalo. Čestitamo!
Tekmovanje Dnevnik slovenske ekipe na tekmovanju v Pekingu (2. del)
Torek se je za vse začel z glasno budilko okoli šeste ure zjutraj oziroma ob enajstih zvečer po uri, na katero smo bili navajeni. Pred tekmovalci je bil prvi in običajno najtežji del tekmovanja – enajst teoretičnih nalog. Te so razdeljene na pet kratkih, štiri srednje in dve dolgi. Celoten čas pisanja je bil pet ur, zato popoldanski čas ne bi mogel biti namenjen čemu drugemu kot počitku.
Dnevnik slovenske ekipe na tekmovanju v Pekingu (1. del)
Letošnja Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike (IOAA) poteka v Pekingu na Kitajskem od 3. do 11. novembra 2018. Slovensko ekipo sestavljajo Gregor Humar, Klemen Keršič, Marko Čmrlec, Ema Mlinar in Andraž Jelinčič, spremljata pa jih mentorja Krištof Skok in Urška Andrenšek. Kako se godi naši ekipi si pa preberite v članku!
Mednarodna skupina astronomov je z uporabo instrumenta VIMOS na Esojevem Zelo velikem teleskopu razkrila ogromno strukturo v zgodnjem vesolju. Ta galaktična proto-nadjata - ki jo imenujejo Hyperion - je bila odkrita z novimi meritvami in kompleksnim pregledom arhivskih podatkov. To je največja in najobsežnejša struktura, ki je bila doslej odkrita tako daleč v času in prostoru - le dve milijardi let po Velikem poku.
Na sliki: nadjata Hyperion, avtorstvo ESO/L. Calçada & Olga Cucciati et al.
Astronomsko geofizikalni observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (Pot na Golovec 25 - zemljevid) v šolskem letu 2018/19 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Program prvega srečanja sestavljajo predavanje "Od kje in kako opazovati" ter praktična delavnica opazovanja s teleskopom. Zaradi poznih ur in zahtevnosti prireditev ni primerna za mlajše otroke od 12 let.
Brezplačne vstopnice za prvo predavanje bodo na voljo v torek 6. novembra od 19h daljena tej spletni strani. Število prostih mest je 30.
Letošnja 12. Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike, na kateri že šesto leto nastopajo slovenski dijaki, je potekala od 3. do 11. novembra v Pekingu. Na njej je sodelovalo skupno 45 ekip iz 39 različnih držav, kar je dvakrat več kot pred osmimi leti, ko so tekmovanje ravno tako gostili v Pekingu. Letošnjo olimpijsko ekipo so sestavljali Marko Čmrlec (Gimnazija Bežigrad), Gregor Humar (Gimnazija in SŠ Rudolfa Maistra Kamnik), Andraž Jelinčič (Gimnazija Bežigrad), Klemen Keršič (SŠ Slovenska Bistrica) in Ema Mlinar (Gimnazija Vič).
Mednarodna skupina astronomov je z uporabo instrumenta VIMOS na Esojevem Zelo velikem teleskopu razkrila ogromno strukturo v zgodnjem vesolju. Ta galaktična proto-nadjata - ki jo imenujejo Hyperion - je bila odkrita z novimi meritvami in kompleksnim pregledom arhivskih podatkov. To je največja in najobsežnejša struktura, ki je bila doslej odkrita tako daleč v času in prostoru - le dve milijardi let po Velikem poku.
Astronomsko geofizikalni observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (Pot na Golovec 25 - 
