Opazovanja s teleskopoma James Clerk Maxwell Telescope na Havajih in ALMA (Veliki milimetrski /submilimetrski niz teleskopov v Atacami) v Čilu so potrdila, da naj bi v Venerinih oblakih obstajala molekula fosfin, biološki podpis prisotnosti življenja (v osnovni obliki).
Fosfin (ali fosforjev hidrid, PH3) je brezbarven, vnetljiv plin. Proizvedejo ga lahko živa bitja (mikrobi) ali pa nastane v območjih z ekstremnimi temperaturami, kot so notranji predeli atmosfere Jupitra in Saturna ter zvezde. Zaradi reakcij s kisikom in vodikom ter ultravijoličnega sevanja pričakujemo, da se količina fosfina s časom manjša, razen v primeru, da obstaja nek vir, ki proizvaja fosfin. Zato predstavlja prisotnost fosfina neke vrste podpis (angl. biosignature) prisotnosti življenja na eksoplanetih.
Na sliki: umetniški prikaz fosfina v Venerini atmosferi (avtorstvo: ESO / M. Kornmesser / L. Calçada & NASA / JPL / Caltech, CC BY 4.0)
V vesolju se skriva cel kup neodgovorjenih vprašanj. Eno izmed največjih vprašanj, na katerega skušajo astronomo odgovoriti, je: “iz česa je sestavljeno vesolje?”. Zdaj že vemo, da je vesolje polno temne snovi, a te čudne sestavine vesolja še vedno ne popolnoma razumemo…
"Opravičujemo se za vse nevšečnosti" je podkast o knjigi Štoparski vodnik po Galaksiji, edini torej, ki ga lahko poslušate brez panike. Vsaka epizoda je namenjena enemu od poglavij knjige, ki ga skupaj komentirajo ustvarjalci podkasta 
Predstavljajte si gromozanski krožnik, ki bi bil tako velik, da bi se raztezal čez celotno Osončje. Ker je naše Osončje zelo ravno, bi se skoraj vsi planeti Osončja tega krožnika dotikali. Veliko osončij v vesolju je podobno ravnih, a ne vsa; nekateri planeti v drugih osončjih se gibljejo po med seboj nagnjenih tirnicah.
Izsrelitev rakete Vega, na kateri sta poletela tudi slovenska satelita NemoHD in Trisat, je bila uspešna. Satelita sta poletela v četrtek, 3. septembra zjutraj (let 
