Kot smo že pisali, so bili 11. januarja objavljeni prvi rezultati teleskopa Planck Evropske Vesoljske Agencije ESA. Planck, ki opazuje nebo v milimetrskih valovnih dolžinah, je zabeležil meritve najhladnejših objektov v Vesolju: od takih, ki se nahajajo znotraj naše Galaksije do najbolj oddaljenih.

Evropska Vesoljska Agencija ESA je pred nekaj dnevi najavila, da bodo 11. januarja predstavili prve znanstvene rezultate satelita Planck. Leto in pol po izstrelitvi bo luč zagledal Začetni katalog kompaktnih objektov, ki bi naj po navedbah agencije ESA vseboval tisoče virov, ki jih je Planck zaznal v valovnih dolžinah od radijskega do daljnega infrardečega spektra. Katalog sestavljajo tako gosti mrzli oblaki, ki jih najdemo v bližnjih področjih nastanka zvezd, kot tudi oddaljene, izjemno masivne jate galaksij.

Cilj satelita Planck je pridobiti najnatančnejšo sliko prasevanja, ki je nastalo približno 380.000 let po Velikem poku. Iz teh podatkov bi naj znanstveniki boljše razumeli nastanek, začetni razvoj Vesolja in njegovo prihodnost.

Na sliki: umetniška upodobitev satelita Planck in v ozadju eden od njegovih prvih posnetkov prašnih struktur v bližini Sonca.

NASA je včeraj potrdila, da je vesoljski teleskop Kepler našel svoj prvi kamniti planet, Kepler-10b. Planet je 1,4 krat večji od naše Zemlje in je najmanjši planet, ki so ga do sedaj našli izven Osončja. Zato, da so prišli do tega odkritja so znanstveniki obdelali podatke, ki jih je misija Kepler posredovala na Zemljo v osmih mesecih, od maja 2009 do januarja 2010.

Do pred kratkim so znanstveniki trdili, da pride pri kozmičnih trkih med galaksijami do močnih izbruhov v jedrih galaksij zaradi akrecije snovi na centralne črne luknje. Nova raziskava, ki bo 10. januarja objavljena v reviji Astrophysical Journal, pa je omilila pomembnost trkov in združitve galaksij pri takovrstnih izbruhih.