Astronomi so našli nenavadno belo pritlikavko: na eni strani jo prekriva vodik, na drugi strani pa helij. Razlog za dvojno naravo bi lahko bilo močno asimetrično magnetno polje.

 

 

 

Bele pritlikavke so ostanki zvezd podobnih Soncu. Zvezde za časa življenja v jedru kurijo vodik, pri čemer nastaja težji helij. Pri tem nastane energija, ki zvezdi preprečuje, da bi se sesedla pod lastno gravitacijo. 

Sčasoma bo zvezda v jedru porabila ves vodik in po več zapletenih fazah pričela kuriti helij. Tudi helija v nekem trenutku zmanjka; ker zvezda nima dovolj velike mase, ne more nadaljevati s kurjenjem težjih elementov. Zunanje zvezdne ovojnice v tej fazi odpihne v vesolje – ta snov se razpostre v planetarno meglico – od zvezde pa ostane le še gosto vroče jedro, imenovano bela pritlikavka. 

Belo pritlikavko lahko razumemo kot (zelo gosto) tekočino. Težji elementi potonejo proti jedru, medtem ko na površju ostaneta vodik in helij. Astronomi so do sedaj našli že veliko “čistih” vodikovih belih pritlikavk in tudi nekaj takšnih, katerih površja so sestavljena iz mešanice vodika in helija.

Sedaj pa so astronomi našli zelo čudno belo pritlikavko, kjer je polovica zvezde prekrita s helijem, polovica pa z vodikom. Odkritje je bilo objavljeno v reviji Nature.

Avtorji raziskave so iskali zvezde s hitro spreminjajočim se sijem. Med več kandidatkami so našli tudi zvezdo ZTF J203349.8+322901.1, katere sij se je spreminjal s periodo 15 minut. Skoraj zagotovo to pomeni, da se zvezda v tem času enkrat zavrti okoli svoje osi.

Pravo pozornost je zvezda vzbudila, ko so pogledali njen spekter (količino svetlobe pri različnih valovnih dolžinah). Pol časa so v spektru našli prisotnost vodika, pol časa pa je prevladoval helij. Torej polovico zvezde prekriva vodik, polovico pa helij. Kako je to mogoče?

Avtorji čudno naravo bele pritlikavke pripisujejo temperaturi na površju. Pri visoki temperaturi bo v spektru prisoten predvsem vodik, pri nižjih temperaturah pa se začenja kazati prisotnost helija. Možno je torej, da je temperatura bele pritlikavke ravno na meji, kjer helij začne prevladovati. Ena stran je nekoliko bolj vroča in zato na njen prevladuje vodik, na drugi nekoliko hladnejši strani pa se pokaže helij.

Kaj bi bil lahko mehanizem za različno temperaturo na površju? Avtorji razmišljajo, da bi bil razlog lahko močno magnetno polje, ki na enem delu zvezde vročemu plinu iz jedra preprečuje, da bi pripotoval na površje. V tem primeru mora biti magnetno polje asimetrično.

Belih pritlikavk v Galaksiji je ogromno, zato lahko pričakujemo, da bodo znanstveniki kmalu našli še več podobnih čudakinj. S tem pa bo tudi bolj jasno, kaj se z njimi dogaja.

 

 


Naslovna slika: Ilustracija bele pritlikavke z dvema obrazoma. Avtor: K. Miller, Caltech/IPAC 


Efemeride
01.10.2023 21:28 CEST
01.10.2023 19:28 UT
Sonce vzide 07:00 
zaide 18:43 
Luna vzide 19:40 
zaide 09:24 
Angleški portal v vesolje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost