Astronomi so objavili nova radijska opazovanja znamenite meglice Tarantele. Meglica, ki se nahaja na južnem nebu v satelitski galaksiji Veliki Magellanov oblak, vsebuje velikansko kopico mladih, vročih zvezd. Nova opazovanja so razkrila, da se v meglici še vedno nahajajo zgoščine hladnega plina, iz katerih bi nekoč lahko nastale nove zvezde.

 

 

Na južnem nebu ne morete prezreti Velikega Magellanovega oblaka, satelitske galaksije naše Galaksije. V Velikem Magellanovem oblaku se nahaja gromozanska meglica Tarantela, največje znano področje aktivnega nastajanja zvezd v bližnjem vesolju. Med drugim meglica gosti najbolj masivne zvezde, kar jih poznamo. Rekorderke presegajo 150 Sončevih mas!

Znanstvenike mlada zvezdna populacija v Taranteli zelo zanima. Medzvezdni prostor v Taranteli namreč vsebuje precej manj kovin (elementov težjih od helija) kot Galaksija. Težki elementi nastajajo v vročih trebuhih zvezd in ob zvezdnih eksplozijah. Vsaka generacija zvezd se rodi iz bolj oplemenitenega plina, količina kovin v galaksiji pa se skozi čas povečuje.

Pogoji v Taranteli so torej precej podobni pogojem, kakršne pričakujemo v oddaljenem mladem vesolju. Prek študija Tarantele se lahko poučimo o tem, kaj se je v vesolju dogajalo pred 10 milijardami let.

Ni presenetljivo, da astronomi meglico in zvezde v njej opazujejo že zelo dolgo časa. Pred kratkim so področje opazovali tudi s poljem radijskih teleskopov ALMA. Kar 66 anten je postavljenih na planoti Chajnantor visoko v čilenskih Andih (na nadmorski višini okoli 5000 m). Suhi pogoji in višina so idealni za opazovanje svetlobe z valovno dolžino okoli enega mm, kjer sevajo številne molekule. V Taranteli so astronomi iskali svetlobo, ki jo izsevajo molekule ogljikovega monoksida. In jo tudi našli.

 

Nova slika meglice Tarantele je kompozit razli;nih opazovanj. Ozadje slike, kjer prevladujejo svetle zvezde in nežna rožnata koprena vročega plina, je bilo posneto v infrardeči svetlobi. Svetli rumeni skupki, posneti v radijski svetlobi, predstavljajo hladen plin, iz katerega se bodo morda rodile zvezde. Vir: ESO, ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)/Wong et al., ESO/M.-R. Cioni/VISTA Magellanic Cloud survey.

 

Plin bi lahko bil ostanek večjega oblaka, ki ga je močno sevanje mladih zvezd razcefralo na kosce. Pravzaprav je odkritje tako zgoščenega plina manjše presenečenje. Astronomi so namreč pričakovali, da se v teh pogojih gravitacija ne more zoperstaviti sevanju; zgoščine plina, iz katerih bi se lahko rodile nove zvezde, tukaj ne bi smele obstajati. A očitno tudi v kaosu nastajanja novih zvezd gravitacije ne moremo kar tako odpisati.

Nova opazovanja bodo prinesla nova spoznanja o tem, kako nastajajo zvezde v vesolju.

A če pustimo znanost ob strani—tudi slika sama po sebi je čudovita.

 

Dodatne informacije:
Znanstveni članek

 

 


Efemeride
02.07.2022 09:35 CEST
02.07.2022 07:35 UT
Sonce vzide 05:15 
zaide 20:56 
Luna vzide 08:01 
zaide 23:27 
Angleški portal v vesolje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost