Astronomi so posneli najbolj ostro sliko aktivnega galaktičnega jedra v infrardeči svetlobi. Ugotovili so, da jedro prekriva debel obroč prahu, s čimer so potrdili trideset let staro teorijo.

 

 

 

V jedrih večine galaksij se nahajajo supermasivne črne luknje. Nekateri izmed teh pošastnih vesoljskih stvorov si želijo pritegniti pozornost naključnih astronomov tako, da res močno svetijo. Aktivna galaktična jedra, kot pravimo takšnim svetilnikom, se pogosto kitijo tudi z izjemno dolgimi curki snovi, ki jih bruhajo v vesolje.

Aktivna galaktična jedra pridejo v različnih barvah in velikostih, kar jih po eni strani dela zanimive, po drugi pa otežuje razumevanje pojava. Opazovanje v vidni svetlobi pokaže, da obstajata dva tipa aktivnih jeder. Dolgo časa ni bilo jasno, kaj je vzrok za opaženo dvojnost, dokler si astronomi niso bolj podrobno pogledali aktivnega jedra v galaksiji NGC 1068.

 

Galaksija NGC 1068 v vidni svetlobi. Povečan izsek prikazuje infrardeči posnetek aktivnega jedra, pri čemer vidimo predvsem prašen obroč. Avtor: ESO/Jaffe, Gámez-Rosas et al.


Veličastna spiralna galaksija NGC 1068 (ljubiteljskim astronomom poznana tudi kot Messierjev objekt 77) je od nas oddaljena zgolj 47 milijonov svetlobnih let, kar je malo v kozmičnem kontekstu. Zaradi bližine in svetlega jedra so jo astronomi hitro posvojili in začeli opazovati njeno aktivno jedro z vsem mogočim. Pred približno tridesetimi leti so prišlji do zanimive ugotovitve: jedro verjetno obdaja obroč prahu.

Ali vsa galaktična jedra obdaja takšen obroč? Če je odgovor ja, potem je mogoče različne tipe aktivnih jeder pojasniti s tem, do kakšne mere prah prekriva jedro. Nekatera jedra so povsem prekrita, druga pa vidimo bolj jasno. Čudovita teorija je imela le eno pomanjkljivost: znanstveniki so imeli o obroču le posredne dokaze, same strukture pa niso nikoli videli—do sedaj!

V novi raziskavi, objavljeni v reviji Nature, so astronomi predstavili visokoločljive slike prašnega objekta, ki prekriva jedro v galaksiji NGC 1068. S tem so dokončno potrdili teorijo.

 

Enotni model aktivnih galaktičnih jeder

Po standardnem modelu so aktivna galaktična jedra sestavljena takole. V središču je supermasivna črna luknja, ki ima maso več milijonov ali celo več milijard Sonc. Obkroža jo vroč disk snovi, s katerega snov včasih pade proti črni luknji in poganja že omenjeni curek. Vse skupaj obdajajo prašen torus in oblaki plina. Kaj vidimo s teleskopi je odvisno od tega, kako je torus obrnjen glede na nas.

 

Standardni model aktivnega galaktičnega jedra. Črno luknjo obdaja vroč disk, vse skupaj pa obdaja prašen torus. Iz črne luknje se vijeta dva curka. Črne pike in sive packe predstavljalo različne oblake plina. Vir: NASA


Disk, ki se nahaja okoli črne luknje, je vroč in oddaja ultravijolično svetlobo. Slednja segreje prah ta pa posledično seva infrardečo svetlobo. Astronomi so v novi študiji jedro galaksije NGC 1068 opazovali z instrumentom MATISSE, ki zbira svetlobo štirih 8-metrskih teleskopov Zelo velikega teleskopa v Čilu.

Ostra slika je pokazala, da je prašni obroč precej asimetričen, torej ne lepe torusne oblike, kot so napovedovali prvi modeli. To ni nepričakovano, saj so že nekatera druge raziskave prek posrednih metod prišle do zaključka, da je oblika prašnega obroča najbrž precej kompleksna. Zanimivo je tudi odkritje, da je prah sestavljen iz drugačnih molekul, kot smo jih vajeni v Galaksiji.  Zakaj je temu tako, ni jasno.

Vsekakor gre za zanimiv napredek na področju raziskav aktivnih galaktičnih jeder. Raziskovalci obljubljajo, da bodo kmalu predstavili posnetke aktivnih jedre še nekaterih drugih galaksij. Zanimivo bo videti, ali je jedro galaksije NGC 1068 tipičen predstavnik aktivnih jeder, ali je morda v čem poseben.

 

Dodatno branje:
Evropski južni observatorij
Znanstveni članek


Naslovna slika: Ilustracija prikazuje jedro aktivnega galaktičnega jedra. Avtor: ESO/M. Kornmesser and L. Calçada


Efemeride
23.05.2022 14:25 CEST
23.05.2022 12:25 UT
Sonce vzide 05:21 
zaide 20:37 
Luna vzide 02:38 
zaide 13:03 
Angleški portal v vesolje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost