Slana na strehi Marsa

Mars ni planet, na katerem bi pričakovali pojav slane. Gostota atmosfere na Marsu je zgolj 0.6 % Zemljine atmosfere na vodni gladini in le 0.03 % Marsove atmosfere predstavljajo molekule vode. Ni presenečenje, da se s slano na Marsu do nedavnega ni ubadal nihče. A slana na Marsu vedarle obstaja, so nas poučili evropski znanstveniki v nedavno objavljenem članku v reviji Nature. 

Znanstveniki so slano opazili na področju Tarsis, goratem področju z nekaj ogromnimi vulkani, med katerimi je tudi Olympus Mons, največji znan vulkan v Osončju. Slano so našli na vrhovih vulkanov. Da so znanstveniki slano iskali ravno tam, ni naključje. To področje so namreč spremljali že dalj časa.

Pred nekaj leti so znanstveniki nad tem območjem opazili zanimiv in ogromen oblak. Oblak se pojavlja v pomladanskih in poletnih jutrih in izgine pred poldnevom. Bi lahko v teh okoliščinah nastala slana? Iskanje ni bilo enostavno. Slana se namreč pojavi le zjutraj, zato so morali biti sateliti, ki se gibljejo okoli Marsa in opazujejo njegovo površje, na pravem mestu ob pravem času. A trud se je poplačal in znanstveniki so slano opazili na slikah satelitov ExoMars Trace Gas Orbiter in Mars Express (oba satelita pripadata Evropski vesoljski agenciji).

Slana se pojavlja v kalderah, velikih udrtinah na vrhu ognjenikov. Relativno vlažen zrak se dvigne z vznožja ognjenika do vrha, kjer se zaradi nižje temperature kondenzira in zaledeni v pretežno senčnih predelih.

Gre za izjemno tanko plast, primerljivo z debelino človeškega lasu. A ker je območje ogromno, gre za nezanemarljive količine vode. Po oceni avtorjev naj bi se vsak dan med površjem in atmosfero izmenjalo okoli 150 tisoč ton vode; s takšno količino bi lahko napolnili okoli 60 olimpijskih bazenov.

Odkritje ni samo zanimivo, ampak prinaša tudi nov košček v razumevanju zapletenega kroženja vode na Marsu.

Naslovna slika: Posnetek vulkana Olympus Mons na Marsu. Vrh vulkana je prekrit s tanko plastjo slane. Avtorstvo: ESA/DLR/FU Berlin in A. Valantinas