19.09.2024

Jure Japelj

Konstelacije komunikacijskih satelitov astronomom še naprej povzročajo jezo in skrb. Da je svetlih satelitov vse več, vidimo že, če se odpravimo opazovat nebo s prostimi očmi. Slike zvezdnega neba, posnete v vidni svetlobi, so vedno večkrat porisane s črtami, ki jih za seboj pustijo sateliti. A sateliti še bolj kot v vidni onesnažujejo v radijski svetlobi.

Satelit z Zemljo komunicira in pošilja podatke v radijskih valovih. Če se snop radijske svetlobe znajde v vidnem polju radijskega teleskopa, na zbranih podatkih pusti šum. Žal je vsak signal s satelita veliko močnejši od najsvetlejšega radijskega signala iz vesolja, zato je radijsko interferenco, kot pravimo onesnaženju v radijski svetlobi, zelo težko učinkovito odstraniti.

Radijski observatoriji praviloma stojijo v tako imenovanih radijsko tihih conah, kjer je prepovedano vsakršno oddajanje radijskih valov ali uporaba mobilnih naprav. Žal prepoved ne velja za satelite in ti so že vse od prvih izstrelitev mešali štrene astronomom. A teh satelitov je bilo relativno malo in z njimi se je dalo živeti. S pojavom modernih konstelacij pa število satelitov izjemno hitro narašča in kmalu na Zemlji ne bo več predela, kjer bi bilo nebo zares radijsko tiho.

Trenutno najmočnejši telekomunikacijski igralec v vesolju je Starlink (SpaceX), ki ima v tem trenutku v nizki Zemljini orbiti preko šest tisoč satelitov. Prek kratkim smo izvedeli, da je podjetje podpisalo dogovor z ameriškim nacionalnim radijskim observatorijem (NRAO), v katerem se zavezujejo, da bodo poskusili omiliti onesnaženje radijskega neba. Ideja je preprosta. Sateliti dobijo podatke observatorijev o tem, kateri del neba v določenem trenutku teleskopi opazujejo in pri kateri frekvenci. Če se v tistem času satelit znajde na nebu nad delujočim teleskopom, ne oddaja signala ali pa ga vsaj ne oddaja v smeri observatorija. Sistem je bil preizkušen v praksi in deluje.

Dobro novico je nekaj tednov kasneje skazilo novo odkritje. Radijski observatorij LOFAR je odkril, da nova generacija Starlinkovih satelitov poleg običajnega oddajanja seva tudi nenadejane radijske valove pri različnih frekvencah. Slednje nastane pri delovanju določenih elektronskih komponent na satelitu. Sevanje je bilo prisotno že pri prvi generaciji satelitov, pri drugi generaciji pa je še bistveno močnejše.

Le upamo lahko, da bo Starlink pripravljen najti rešitev za nenadejano sevanje. Pri tem dodajmo še, da je Starlink le eno izmed podjetij s svojimi sateliti; če želimo, da bodo astronomi še naprej lahko raziskovali v radijskem delu elektromagnetnega spektra, bodo morala biti na sodelovanje pripravljena tudi druga državna in zasebna podjetja. 

Naslovna slika: Konstelacije satelitov na radijskim observatorijem. Avtorstvo: Daniëlle Futselaar

Vse novice