31.10.2024

Dunja Fabjan

Septembra je na naslovnici revije Nature kraljevala umetniška slika največjega curka relativistične snovi, ki so ga do sedaj odkrili astronomi. Curek, pravzaprav dva curka, ki sta nasprotno usmerjena, izhajata iz supermasivne črne luknje v središču oddaljene in zelo masivne galaksije. Pojav curkov iz galaksij ni neobičajen, vendar je znanstvenike presenetilo, kako daleč se curka raztezata. Neobičajno pa je tudi to, da sta se tako močna curka pojavila v obdobju, ko se je vesolje šele razvijalo.

Curka so znanstveniki odkrili na radijskih posnetkih anten sistema LOFAR na Nizozemskem, galaksijo iz katere izhajata so pa poiskali s pomočjo indijskega radijskega teleskopa Giant Metrewave in jo dodatno opazovali z inštrumentom DESI, ki se nahaja v Arizoni. Celotnemu sistemu radijske galaksije so dodelili ime Porfirion po največjem od velikanov iz antične grške mitologije. Sistem si tako ime res zasluži, saj je razdalja od enega do drugega konca teh curkov tako obsežna, da bi lahko v vrsto postavili kar 140 galaksij, kot je naša.

Porfirion je nastal, ko je bila starost vesolja le polovica današnje, samo 6,3 milijarde let (danes ima vesolje skoraj 14 milijard let). Znanstvenike je Porfirion presenetil, ker so pričakovali, da curki niso pogost pojav v daljni preteklosti vesolja. Za Porfirionova izredno močna curka pa je tudi značilno, da lahko učinkujeta na snov, ki je izredno daleč, na razdaljah, ki jih merimo v milijonih parsekov oziroma nekaj milijonih svetlobnih let.


Na takih razdaljah se razteza takozvana kozmična mreža. Gre za mrežo snovi in galaksij, ki ima značilno spužvasto obliko. V vozlih mreže najdemo plin in tisoče galaksij, ki jih skupaj drži gravitacija, med vozli pa se raztezajo podolgovate nitne strukture imenovane filamenti. Astronomi sumijo, da sta curka v preteklosti učinkovala na kozmično mrežo v njuni okolici in torej vplivala na njen razvoj.

Porfirion ni prvi med takimi velikani. Pred njim je ista skupina znanstvenikov odkrila tudi Alkionej, sistem, kjer se curka raztezata na razdalji 100 naših galaksij. Učinki takih velikanov na okolišnjo snov še niso povsem znani, neznan pa je tudi način, kako se tako močni curki ohranijo v času.


Na sliki: umetniški prikaz sistema Porfirion, od koder se curka raztezata na razdalji 23 milijonov svetlobnih let. Avtorstvo: E. Wernquist / D. Nelson (IllustrisTNG Collaboration) / M. Oei 



Vse novice