17.09.2024

Jure Japelj

Io je med štirimi Galilejevimi lunami Jupitru najbližje. Zaradi gravitacijskega privlaka preostalih treh lun (Europa, Ganimed in Kalisto) ima Io nekoliko ekscentrično orbito, zaradi česar pri potovanju okoli mogočnega Jupitra čuti različno močno gravitacijo. Posledično jo plimske sile krčijo in raztezajo, v njeni notranjosti se sprošča toplota in ta na dan pride v obliki vulkanov.

Z vulkani prekrito površje lune sta prvič slikala Voyager I in Voyager II leta 1979. Na slikah je bilo moč prepoznati oblake dima, kar je nedvoumno pokazalo, da je Io vulkansko aktivna. Od takrat si je luno od blizu pogledalo še več plovil.

Trenutno se okoli Jupitra giblje Nasino plovilo Juno. Osnovna naloga plovila je študij Jupitra, a sem in tja se ozre tudi po lunah. V zadnjem letu se je trikrat približalo luni Io. Slike so razkrile več oblakov dima, visokih med petdeset in sto kilometrov, in nove vulkane

Na zgornji sliki vidimo primer novega vulkana. Barvno sliko je posnelo plovilo Juno, črnobelo pa Galileo leta 1997na starem posnetku vulkana očitno še ni. Izbruhano žveplo se je usedlo vzhodno od vulkana in območje obarvalo rdeče. Vidimo tudi dva toka lave, ki se vijeta proti zahodu. Vse skupaj je veliko približno 180 kilometrov.

Slike so bile posnete s kamero JunoCam, ki sicer ni namenjena znanstvenim meritvam.


Naslovna slika: Primerjava slik Io, ki sta jih posneli plovili Juno (v barvah) in Galileo (črnobelo). Avtorstvo: NASA / JPL-Caltech / SwRI / MSSS / Europlanet

Vse novice