Koliko let šteje Jupitrova velika rdeča pega?

Si lahko predstavljate Jupiter brez velike rdeče pege na površju? Prepoznavni znak največjega planeta v Osončju se zdi večen, saj se v našem vsakdanu praktično ne spreminja. A zgodovinska opazovanja nam pokažejo, da vedno temu ni bilo tako.

O veliki pegi na Jupitru je pisal že Giovanni Domenico Cassini, ki jo je prvič opazoval leta 1665. Cassini je opazil, da se pega dalj časa ne spreminja, zato jo je imenoval kar Stalna pega. Različni opazovalci so pego opazovali vse do leta 1713, ko so za njo izgubili vse sledi. Šele leta 1831 so astronomi zopet opazili pego na bolj ali manj enaki zemljepisni širini in od takrat pega ni izginila.

Spremenljivost pege ni presenečenje. Nenazadnje gre za anticiklon, največjo nevihto v Osončju, v kateri vetrovi dosežejo hitrosti do 430 kilometrov na uro. Značilna rdeča barva pege je najverjetneje posledica amonijaka, ki ga vetrovi iz globin prinesejo do zgornjih plasti atmosfere. Nevihta s časom spreminja obliko. V devetnajstem stoletju je bila bolj ovalne oblike kot sedaj: leta 1879 je v dolžino merila okoli 39000 kilometrov, danes le 14000. Po velikosti je torej danes približno tako velika kot Zemlja.

Znanstvenikom ni jasno, kako lahko nevihta tako dolgo vztraja. Pri tem se je postavilo vprašanje: sta pega, ki jo je opisal Cassini, in današnja velika rdeča pega ena in ista? Nista, če gre verjeti raziskavi, nedavno objavljeni v reviji Geophysical Research Letters.

Avtorji so se zakopali v arhivske zapise in poiskali podatke o spremembi velikosti  in premikanju pege skozi čas. Pridobljene meritve so nato poskušali modelirati s fizikalnim modelom. Nedavna opazovanja so pokazala, da je nevihta plitva in tanka. Avtorji so zato pri modeliranju uporabili poenostavljen model vrtinca, ki ne seže globoko v atmosfero. Pogledali so si tri različne scenarije. Nevihta bi lahko nastala kot posledica velikanske globalne nevihte (kakršne opazimo na Saturnu). Lahko bi nastala z zlitjem več manjših vrtincev ali pa zaradi nestabilnosti v vetrovih. 

Rezultati so pokazali, da vsi scenariji lahko vodijo do nastanka velike nevihte, a le tretji lahko kolikor toliko dobro pojasni spreminjanje pege skozi čas. Modeli pa so jim med drugim pokazali tudi, da današnja in Cassinijeva nevihta nista isti. 

"Prek študija meritev velikosti in premikanja smo ugotovili, da je zelo malo verjetno, da je trenutna velika rdeča pega ista kot Stalna pega, ki jo je opazoval Cassini," je povedal Agustín Sánchez-Lavega (Univerza v Baskovski deželi, Španija), vodilni avtor študije.

Trenutna velika rdeča pega je torej stara vsaj 190 let, ne pa vsaj 360 let, kot je bilo mišljeno prej.

Naslovna slika: Velika rdeča pega, slikana z vesoljskim plovilom Juno. Avtorstvo: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS/Gerald Eichstädt/Seán Doran