Ko komet sreča Saturn in uide Soncu

Kometi se okoli Sonca gibljejo po različnih orbitah. Tisti, ki se gibljejo po eliptičnih orbitah, so gravitacijsko vezani na Sonce, tako kot asteroidi in planeti. Nasprotno se kometi na hiperboličnih orbitah gibljejo prehitro, da bi ostali v Osončju. Med elipso in hiperbolo je še parabola. Parabolično orbito ne zasledimo v praksi, imel pa bi jo komet, ki bi se sprva mirujoč neskončno daleč stran ujel v gravitacijsko polje Sonca. 

Če pozabimo orientacijo v prostoru, vse tri orbite opišemo z enim samim parametrom: ekscentričnostjo. Ta je v primeru krožnice enaka 0. Elipsa ima vrednosti ekscentričnosti med 0 in 1, parabola točno 1, hiperbola pa več kot 1.

Objekti na hiperboličnih orbitah so še posebej zanimivi za astronome, saj prihajajo iz ali potujejo v medzvezdni prostor. Slavna primera nedavno odkritih medzvezdnih teles, ki sta se za nekaj časa znašli v Osončju, sta asteroid ʻOumuamua in komet 2I/Borisov. Več ko bomo našli takih objektov, bolj bomo poznali, kaj vse skriva prostor med zvezdami.

Sedaj lahko na seznam znanih medzvezdnih objektov, ki so obiskali Osončje, dodamo še komet  C/2024 L5. Komet, odkrit 14. junija 2024, se trenutno nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Astronomi so s pomočjo številnih opazovanj izmerili ekscentričnost njegove orbite in ugotovili, da je njena vrednost enaka 1.057733 (z zelo majhno nezanesljivostjo). Ni dvoma, da je njegova orbita hiperbolična.

Nadalje so astronomi s pomočjo modela izračunali, kako se je komet gibal v preteklosti. Ugotovili so, da je januarja potoval zelo blizu Saturna—planetu se je približal na vsega dvesto tisoč kilometrov, kar je manj od razdalje med Zemljo in Luno. Saturn s svojo maso, 95-krat večjo od Zemlje, kometa ni pustil pri miru. Komet se je zalučal okoli planeta in s tem pridobil precejšnjo hitrost. 

Težko je oceniti, kakšna je bila orbita kometa pred srečanjem s Saturnom, a skoraj zagotovo je bila eliptična. Gre torej za komet, ki je bil še do nedavnega del Osončja. Ne gre za prvi opažen primer tako pospešenega kometa. Leta 1980 so astronomi našli komet C/1980 E1 (Bowell), ki ga je iz Osončja zalučal Jupiter.

Komet C/2024 L5 bo leta 2039 prečkal Neptunovo orbito, nekaj desetletij kasneje pa bo zapustil heliosfero in se podal v prostor med zvezdami.

Naslovna slika: Ilustracija kometa, daleč stran od Sonca. Avtorstvo: NASA