Kitajska sonda pristala na oddaljeni strani Lune

Kitajski pristajalni modul v okviru misije Chang’e 6 je danes ponoči ob 00.23 po našem času uspešno pristal v kraterju Apollo na oddaljeni strani Lune. Misija se je začela 3. maja z izstrelitvijo, štiri dni kasneje je bila že utirjena v Lunini orbiti. Naslednjih nekaj tednov so operaterji in znanstveniki porabili za natančen pregled terena in pripravo za pristanek. 

Zapletena misija sestoji iz štirih komponent. Pristajalni modul je ravnokar pristal na Luni. Opremljen je s svedrom in mehanizmom, ki bo nabral in shranil okoli dva kilograma Luninega regolita. Skupaj s pristajalnim modulom je na Luno prispela tudi raketa, ki bo vzorce ponesla v orbito in jo predala sondi, kar naj bi se zgodilo v dveh dneh po pristanku. Sonda bo potovala nazaj do Zemlje, kjer bo kapsulo z vzorci spustila na planet—to naj bi se zgodilo 25. junija. Misija vključuje tudi manjši rover, ki bo na Luni verjetno izvajal različne eksperimente.

Lunino površje na bližnji in oddaljeni strani se dramatično razlikuje. Bližnja stran je prekrita z velikimi temnimi bazaltnimi polji (polja strjene lave), medtem ko je površje oddaljene strani starejše in prekrito s številnimi kraterji. Če bo misija Chang’e 6 uspešna, bomo na Zemlji prvič imeli priložnost proučevati material iz oddaljene strani Lune, kar bi lahko pomagalo pri razumevanju njene geološke zgodovine.

Za Kitajsko je to že drugi uspešen pristanek na oddaljeni strani Lune. Prvič ji je to uspelo z misijo Chang’e 4 leta 2019. Podoben podvig ni uspel nobeni drugi državi oziroma agenciji. Trenutna misija je le ena v verigi misij, s katerimi se Kitajska sistematično pripravlja na prvo potovanje kitajskih astronavtov na Luno. V naslednjem desetletju želi na Luni vzpostaviti tudi trajno raziskovalno postajo.

Spodaj si lahko pogledate zadnje trenutke pristajalnega modula pred pristankom na Luni.

Naslovna slika: Ilustracija pristajalnega modula pri pristanku na Luni. Avtor: CCTV