24.09.2024

Jure Japelj

Obroči so pogost okrasek objektov Osončja. Z njimi se seveda kiti Saturn, a jih imajo tudi Jupiter, Uran in Neptun. Tudi majhna telesa, kot so asteroidi, imajo obroče. Mogoče jih je nekoč imel tudi Mars, a jih je sčasoma izgubil. Ena izmed lastnosti obročev je namreč njihova kratkoživost. Predvideva se, da bo Saturn obroče izgubil čez 15 do 400 milijonov let.

Je tudi Zemlja nekoč imela obroče? Vprašanje so si znanstveniki že večkrat zastavili, a nanj niso mogli zadovoljivo odgovoriti. Nova študija pa je na dan prišla z močnimi argumenti v prid obstoja obročev.

V ordoviciju (pred 490 - 438 milijoni let) je na Zemljo padlo precej več meteoritov kot v obdobjih prej ali kasneje. Dokaze za to najdemo v sestavi vulkanskega pepela iz tistih časov. Še posebej noro je bilo pred 466 milijoni let, predstava pa je trajala okoli 40 milijonov let. Običajno planetologi povečanje števila padlih meteoritov pripisujejo oddaljenemu razpadlemu asteroidu, katerega delci so sčasoma prišli v naš del Osončja in padli na Zemljo.

Kaj pa, če je asteroid potoval zelo blizu Zemlje, kjer ga je Zemljina gravitacija raztrgala, del nastalega materiala pa bi se sestavil v obroč? Da bi potrdili to idejo, so znanstveniki pogledali kraterje na Zemlji, ki jim lahko precej natančno izmerimo starost in izvirajo iz tega obdobja—našteli so jih 21, po velikosti pa se raztezajo med enim in petdesetimi kilometri. Nato so uporabili modele premikanja tektonskih plošč, da bi videli, kje so se nahajali kraterji pred 460 milijoni let. Izkazalo se je, da vsi ležijo v pasu okoli ekvatorja. 

To je zelo prepričljiv dokaz, saj bi se obroč nahajal nad ekvatorjem, zato bi več trkov pričakovali prav na teh zemljepisnih širinah. Po drugi strani je to slaba novica za hipotezo razpadlega asteroida, saj bi v tem primeru pričakovali kraterje po celi Zemlji.

Bakterije iz tistega časa bi imele kaj za videti (če bi imele oči). Obroč bi bil viden tako podnevi kot ponoči. Bi pa tak obroč kar konkretno vplival na podnebje. Imeli bi bolj vroča poletja in hladnejše zime, pri čemer bi se tehtnica prevesila k zimam—na splošno bi se Zemlja ohladila. In glej, ravno 450 milijonov let nazaj se je Zemlja ohladila za visokih 8 stopinj.

Ideja o obroču okoli Zemlje je tako postala kar zanimiva. Seveda je potrebno počakati, da bomo dobili še kakšne neodvisne raziskave, ki bodo zaključke potrdili ali ovrgli.


Naslovna slika: Zemlja z obroči. Avtorstvo: Kevin M. Gill/ Flickr (CC BY 2.0)

Vse novice