Gromozanski kozmični obroč na nebu?

Veliki voz je eno izmed najbolj poznanih ozvezdij na nebu. Za generacije astronomov in bežnih opazovalcev nočnega neba je Veliki voz ena izmed ključnih orientacijskih točk. A nevidno očem se na repu Velikega voza nahaja ogromen kozmični obroč.

Gre za velikansko strukturo v razporeditvi galaksij v vesolju, ki v premeru meri kar 4.1 milijarde svetlobnih let. Za primerjavo, galaksija Andromeda je od naše Galaksije oddaljena okoli 2 milijona svetlobnih let.

Avtorji raziskave, v kateri je bilo odkritje predstavljeno, so obroč našli posredno. Opazovali so na tisoče oddaljenih kvazarjev. Kvazarji so zelo svetla jedra galaksij, zato jih lahko opazujemo do velikih oddaljenosti. Svetloba kvazarja med potovanjem do Zemlje potuje skozi medgalaktično snov. Večinoma gre za velikanske oblake vodika (z manjšo primesjo helija in skoraj zanemarljivo vsebnostjo težjih elementov), sem in tja pa svetloba kvazarja naleti tudi na galaksijo. 

V bližini galaksij se med drugim nahaja precej magnezija, ki v spektru svetlobe pusti precej močno sled. Torej, če v spektru najdete sled magnezija, ste lahko precej prepričani, da je med nami in kvazarjem galaksija. Še več, zaradi širjenja vesolja se položaj sledi v spektru svetlobe spreminja. Bolj ko je galaksija od nas oddaljena, bolj je sled magnezija premaknjena proti rdeči svetlobi. Torej nam detekcija magnezija pove tudi, kako daleč od nas se galaksija nahaja. Preko opazovanja večjega števila oddaljenih kvazarjev na manjši zaplati neba torej lahko naredimo 3D zemljevid galaksij med nami in kvazarji.

Avtorji so naredili točno to. Analizirali so vse na ta način odkrite galaksije in odkrili, da so v smeri Velikega voza galaksije razporejene pretežno v že omenjen obroč. Vse te galaksije so torej na bolj ali manj isti oddaljenosti. Zanimivo, da je ista skupina avtorjev pred dvema letoma na podoben način odkrila velikanski lok na nebu. Položaja obroča in loka na nebu sta shematično prikazana na priloženi sliki.

In tu stvari postanejo zanimive. Glede na najbolj sprejet model širjenja vesolja se v vesolju v 13.8 milijardah let, odkar vesolje obstaja, enostavno ne bi mogle izoblikovati tako velike strukture. Največje strukture, glede na model, naj bi imele premer 1.2 milijardi svetlobnih let.

A kot opozarjajo kozmologi, še ni čas za paniko. Čeprav ne gre dvomiti v statistično analizo avtorjev, pa bi vseeno lahko opažena porazdelitev galaksij bila prej naključje kot prava struktura. Avtorji bodo morali za bolj trdne rezultate povečati velikost svojega vzorca analiziranih kvazarjev. Zaenkrat standardni model širjenja vesolja še ni za odpad.

Naslovna slika: Simulacija kozmične strukture, ki se izoblikuje skozi čas v vesolju. Avtor: Millennium Simulation Project