Galaksija: bolj zapletena a manj čudna

Stojiš na križišču dveh ulic sredi mesta. Kako boš izmeril velikost mesta? S podobnim problemom se srečujejo astronomi, ko želijo razumeti obliko in velikost naše Galaksije. Ne pomaga, da pri tem nagaja tudi medzvezdni prah, ki zastre oddaljene zvezde, še posebej v smeri galaktičnega jedra.

Astronomi se problema lotevajo na različne načine. Običajno preštejejo zvezde v Sončevi okolici in nato z uporabo preprostih modelov poskušajo predvideti porazdelitev zvezd v celotni Galaksiji. Stoletja opazovanj je razkrilo, da je galaksija precej ploščata, njeno jedro je odebeljeno, vse skupaj pa obkroža redek halo.

Pretekle raziskave so pokazale, da ima Galaksija v primerjavi z drugimi galaksijami—opazovanja drugih galaksij na velikih skalah so seveda veliko lažja, saj jih vidimo od zunaj—veliko bolj kompaktno, gosto jedro. Zadovoljivega odgovora za razliko ni bilo, zato je bil rezultat nekoliko sumljiv.

Skupina astronomov je v novi raziskavi, objavljeni v reviji Nature Astronomy, pokazala, da Galaksija vseeno ni takšen 'outsider'. 

Avtorji raziskave so kartirali četrt milijona rdečih velikank v Galaksiji. Porazdelitev teh zvezd precej dobro opiše porazdelitev vidne snovi v galaksijah. Z njimi so torej raziskovalci dobili boljši vpogled v porazdelitev snovi, med drugim tudi v smeri galaktičnega središča. Ugotovili so, da število zvezd v smeri odebelitve ne narašča tako hitro, kot so napovedovale prejšnje raziskave, torej odebelitev ni tako gosto poseljena. Če je v središču manj zvezd, potem morajo te biti razprostrte prek večjega območja Galaksije.

Nauk nove raziskave je, da je Galaksija bolj kompleksna, kot so v preteklosti domnevali znanstveniki. Obenem pa je manj čudna v primerjavi z drugimi galaksijami. 

Naslovna slika: Slika Rimske ceste nad observatorijem Paranal v Čilu. Laser kaže proti središču Galaksije. Avtor: ESO/Y. Beletsky