ExoMars na Rdečem planetu do konca desetletja, z Nasino pomočjo

Evropska vesoljska agencija (Esa) nima sreče z misijami na površje Marsa. Leta 2003 je takoj po pristanku izgubila stik z roverjem Beagle 2. Ta naj bi uspešno pristal, a zalomilo se je pri razvitju solarnih panelov. Leta 2016 je pristajalni modul Schiaparelli EDM treščil na površje. 

V tretje gre rado, pravijo, in tako je že pred časom agencija začela sestavljati nov rover ExoMars Rosalind Franklin. A tudi tokrat ni šlo po načrtih. Razvoj misije, pri kateri sta sodelovala Esa in Ruski Roscozmos, je šel počasneje od pričakovanj. Nato je udarila pandemija in napovedano izstrelitev je bilo potrebno prestaviti. Po napadu Rusije na Ukrajino je Esa prekinila sodelovanje z Roskozmosom. Ker je bil slednji odgovoren za nekatere ključne dele roverja (med drugim pristajalni modul) se je zdelo, da je z roverjem dokončno konec.

A Esa se roverju ni želeli odpovedati. Na novo so načrtovali nekatere ključne dele misije in pred nekaj dnevi oznanili, da bodo pri izvedbi misije sodelovali z Naso. Slednja bo poskrbela za izstrelitev roverja, zagotovila zavorne motorje za pristanek na planet in priskrbela grelne enote z radioaktivnimi izotopi.

Omenjene grelne enote uporabljajo toploto, ki nastane pri razpadu radioaktivnih izotopov. V preteklosti so Esi enote priskrbeli ZDA in Rusija. V tem primeru so bili uporabljeni izotopi plutonija-238. Esa pa že nekaj časa razvija lastne grelne enote z izotopi americija-241 in ti bodo prvič uporabljeni prav na tej misiji, kjer bodo greli določene komponente pristajalnega modula. Americij-241 sicer proizvede manj toplote (na gram) kot plutonij-238, a je precej cenejši, saj ga je na Zemlji več. Esa želi v prihodnosti poleg grelnih enot razviti tudi americijeve baterije.

Rover Rosalind Franklin naj bi proti Marsu poletel leta 2028, na površje rdečega planeta pa naj bi  se spustil najkasneje leta 2030. 

Posebnost roverja je dogli sveder, s katerim bo mogoče zavrtati kar dva metra pod površje (rover Vztrajnost, ki je trenutno na Marsu, lahko vrta le dobrih deset centimetrov globoko). Tako globoko pod površjem je material veliko bolj pristen. Morebitna organska snov je tam precej dobro zaščitena pred Sončevimi delci in ekstremnimi temperaturami. Rover bo izvrtane vzorce analiziral in situ z lastnim laboratorijem. 

Seveda pa Esa predvsem želi uspešno pristati—za to je že zadnji čas!

Naslovna slika: Ilustracija roverja ExoMars Rosalind Franklin na Marsu. Avtorstvo: ESA/Mlabspace