Uspešna izstrelitev novega vesoljskega teleskopa

Včeraj, 30. avgusta, je Nasin vesoljski teleskop Nancy Grace Roman na raketi Falcon Heavy (SpaceX) odpotoval v vesolje. Po uspešni izstrelitvi se je teleskop ločil od preostalega dela rakete in začel potovanje do 1,5 milijone kilometrov oddaljene točke L2, kjer bo izvajal opazovanja.

Teleskop Roman je naslednik vesoljskega teleskopa Hubble. Imata enako velikost primarnega zrcala (2,4 metra), a teleskop Roman ima skoraj stokrat večje vidno polje in tako naenkrat lahko vidi nekoliko večje območje, kot ga pokriva Luna. Teleskop ima dva glavna instrumenta: kamero širokega polja in koronograf. Prva bo namenjena slikanju neba in snemanju spektrov nebesnih objektov, drugi pa direktnemu slikanju eksoplanetov. Opazovanja bodo potekala v vidni in infrardeči svetlobi.

Točka L2 je posebna namišljena točka v vesolju, ki skupaj z Zemljo kroži okoli Sonca tako, da je Zemlja vedno med točko in Soncem. Če postavimo telo v to točko, je seštevek vseh sil, ki delujejo na telo, bolj ali manj enak nič. Teleskop, ki se nahaja v bližini te točke – teleskopa ne moremo postaviti povsem v to točko, ker je nestabilna, zato teleskop okoli točke potuje po zapleteni tirnici – ne potrebuje veliko goriva za to, da tam ostane. Obenem je zaradi takšne edinstvene geometrije v tej točki teleskop in instrumente lažje ščititi pred sevanjem Sonca.

Glavni cilj opazovanj s teleskopom je boljše razumevanje temne snovi in temne energije. Teleskop bo posnel na milijarde galaksij in na milijone spektrov galaksij. To bo raziskovalcem omogočilo izdelavo 3D zemljevida dobršnega dela vesolja. Porazdelitev galaksij v prostoru, skupaj z drugimi značilnostmi galaksij, bo omogočila raziskavo že omenjenih količin. Temna snov je neznana snov, ki ne interagira s svetlobo, zato je neposredno ne vidimo. Z običajno snovjo interagira prek gravitacije, zato vidimo predvsem njen učinek na gibanje zvezd okoli galaktičnih središč in gibanje galaksij v jatah galaksij. Temna energija je še bolj kompleksna in skrivnostna količina, o kateri ne vemo kaj dosti, razen tega, da v nasprotju z običajno snovjo deluje odbojno in je odgovorna za to, da se vesolje danes širi pospešeno.

Razumevanje temne snovi in temne energije je ena izmed prednostnih nalog današnje (astro)fizike. Zato ni čudno, da teleskop Roman ni edini, ki se bo posvečal tej temi. V vesolju že nekaj let podoben eksperiment opravlja Esin teleskop Evklid. Pred kratkim je veliki pregled neba s podobnim ciljem začel izvajati tudi observatorij Vere Rubin v Čilu, obstajajo pa tudi drugi programi.

Kot rečeno, bo teleskop Roman poskrbel tudi za marsikatero zanimivo odkritje s področja eksoplanetov. Koronograf je namenjen direktnemu slikanju eksoplanetov – gre za testno tehnologijo. Obenem bo teleskop prek neprestanega slikanja odkril do sto tisoč eksoplanetov prek prekrivalne metode. Za občutek, v tem trenutku poznamo nekaj več kot 6300 potrjenih eksoplanetov.

Poleg Nase pri projektu sodelujejo še Esa, francoska vesoljska agencija CNES, japonska vesoljska agencija Jaxa in astronomski inštitut Max Planck.

Naslovna slika: Ilustracija vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman. Avtorstvo: Nasa