Pluton že dvajset let pritlikavi planet

Ameriški astronom Clyde W. Tombaugh je leta 1930 po naključju odkril nov astronomski objekt. Bilo je jasno, da se nahaja v Osončju in kmalu so meritve pokazale, da se nahaja dlje od Sonca kot planet Neptun. Objekt so nedolgo zatem poimenovali Pluton in ga krstili za nov planet. 

V dandanašnji popkulturi je Pluton znan predvsem po tem, da so mu astronomi leta 2006 odvzeli status planeta. O tej za marsikoga nenavadni potezi je bilo prelitega veliko črnila in napisanih veliko šal. Kar je še bolj nenavadno je, da se astronomi še danes prerekajo o tem. Od usodne odločitve v teh dneh mineva dvajset let; jubilej je odlična priložnost za ponovno pogrevanje debate o statusu Plutona.

Za razumevanje kontraverzne odločitve je potreben kontekst. Na prelomu tisočletja so astronomi začeli odkrivati relativno velike in masivne objekte, ki so bili od Sonca oddaljeni še bolj kot Pluton. Eris, na primer, je celo masivnejši od Plutona! Astronomi so bili soočeni z dilemo: so tudi vsi ti na novo odkriti objekti planeti ali ne? Ali ne bi inflacija novih planetov po nepotrebnem preveč zakomplicirala vsakemu šolarju znano sestavo našega Osončja?

Vajeti je prevzela komisija za definicijo planeta, ki je bila ustanovljena znotraj Mednarodne astronomske zveze. Pred letom 2006 je bila naklonjena ideji, da bi vse nove večje objekte krstili za planete. V tem primeru bi, zanimivo, planet postal tudi Ceres, pritlikavi planet, ki se nahaja v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. A leta 2006 se je komisija odločila, da vseeno zameji število možnih planetov. Postavila je tri kriterije, ki jim mora zadostovati planet. Nebesno telo je planet, če

- se giblje po tirnici okoli Sonca,
- ima dovolj veliko maso, da pod vplivom gravitacije zavzame bolj ali manj kroglasto obliko, in
- je počistil svojo orbito (v njegovi orbiti ni asteroidov).

Zadnja postavka je Plutonu odvzela status planeta. Plutonova masa namreč predstavlja manj kot procent celotne mase materiala v njegovi orbiti. Za primerjavo, Zemljina masa je 1,7 milijonkrat večja od mase vsega preostalega materiala v Zemljini orbiti. 

Skupaj s številnimi drugimi objekti Osončja se je Pluton moral zadovoljiti z nazivom pritlikavi planet. Danes poznamo 10 pritlikavih planetov, še okoli 100 je takih, ki so verjetno pritlikavi planeti, še več veliko več pa je takih, ki so mogoče pritlikavi planeti. Z novimi observatoriji, predvsem observatorijem Vera Rubin, bo število pritlikavih planetov zelo verjetno poskočilo.

Del znanstvene metode in iskanja najboljšega opisa sveta okoli nas so tudi takšna nesoglasja. Bolj zanimivo je, da je Plutonov status vzbudil toliko čustvenih reakcij med splošno populacijo. Je to zato, ker je bil Pluton desetletja del šolskega sistema in ga je zato poznala širša javnost, ali gre za antropomorfizacijo ubogega planeta, ki je bil meni nič tebi nič kaznovan v imenu znanosti? Kakorkoli, o Plutonu in njegovi usodi še nismo slišali zadnje besede.

Naslovna slika: Silhueta Plutona, posneta s sondo New Horizons. Avtorstvo: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute