30.01.2026

Jure Japelj

Evropa, četrta največja Jupitrova luna, velja za enega izmed redkih krajev v Osončju, kjer bi se lahko nahajalo zunajzemeljsko življenje. Pod ledeno skorjo luna namreč skriva oceane tekoče vode. Vprašanje je torej, ali so pod ledom zares dobri pogoji za nastanek in obstanek življenja in ali lahko to življenje direktno detektiramo? Nova raziskava je pokazala, da vsaj kar se tiče iskanje življenja na luni, znanstveniki ne bodo imeli lahkega dela.

Ocene okoli debeline ledu na Evropi so se v preteklosti gibale med nekaj in nekaj deset kilometri. Znanstveniki so upali, da je prava debelina bližje manjši vrednosti. Po eni strani je tako lažje razložiti prodiranje meteoritskega materiala s površja do oceana, ta material pa je pomemben vir hranilnih organskih in anorganskih snovi. Po drugi strani pa bi v primeru tanke skorje lahko na luno poslali sondo, se privrtali do tekoče vode in tako pridobili direktne vzorce, v katerih bi poiskali morebitne sledove življenja.

Rezultat nove raziskave ni obetaven: debelina ledu naj bi v povprečju merila 30 kilometrov. Nezanesljivost meritve okoli 10 kilometrov pomeni, da luno v povprečju obdaja vsaj 20 kilometrov debela ledena odeja.

Raziskovalci so meritve opravili s plovilom Juno, ki je že skoraj deset let utirjeno v orbito okoli Jupitra. Juno planet obletava v sploščenih orbitah pri čemer se vsake toliko časa približa eni od štirih Galilejevih lun. Septembra 2022 se je Juno Evropi približalo na vsega 360 kilometrov in znanstveniki so izkoristili priložnost in vse instrumente usmerili proti luni.

Tako kot vsako telo tudi Evropa seva termično sevanje. Hladna luna večino izseva v obliki radijskih valov in ravno to svetlobo je Juno opazovalo z instrumenti radiometri. Prek modeliranja lastnosti svetlobe (npr. intenzitete izsevane svetlobe pri različnih valovnih dolžinah) so znanstveniki lahko ocenili debelino ledene odeje.

Poleg debeline so podatki pokazali tudi, da je led tik pod površjem tudi razpokan. A te razpoke so relativno majhne, premajhne, da bi lahko ponujale učinkovit transport mineralov s površja do oceanov.

Rezultati raziskave ne prispevajo kaj dosti k razumevanju možnosti o obstoju življenja v oceanih poledenele Evrope. Kakršnakoli misija, s katero bi v prihodnosti želeli pokukati v oceane, pa je kar naenkrat postala veliko bolj zapletena.

Naslovna slika: Ilustracija prereza zgornje poledenele plasti lune Evropa. Avtorstvo: NASA/JPL-Caltech/SwRI/Koji Kuramura/ Gerald Eichstädt

Vse novice