15.02.2018: Okrogla miza o Milutinu Milankoviću

Sobota, 10 Februar 2018
natisni

Okroglo mizo o Milutinu Milankoviću (1879‒1958), gradbeniku, matematiku, astronomu, klimatologu, geofiziku, zgodovinarju znanosti, reformatorju koledarja ... prirejajo ob 60-letnici njegove smrti 15. februarja 2018 Slovenska matica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Srpska akademija nauka i umetnosti in Vukova zadužbina Ljubljana. Prireditev bo v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana z začetkom ob 9.30.


Milankovićeva astronomska teorija o nastanku ledenih dob velja za pomemben dosežek geofizikalne znanosti 20. stoletja, zato je nenavadno, da njegovo ime in dosežki širši javnosti skorajda niso znani. Še manj, kot njegova teorija ledenih dob so znani njegovi računi trdnosti armiranega betona, njegova preračunavanja premikanja zemeljskih tečajev v podporo Wegenerjevi teoriji premikanja kontinentov – napoved tektonike plošč ali njegov Kanon osončenja Zemlje, kar je bistveno pomagalo Köppenu pri njegovem sistemu razdelitve zemeljskega podnebja.

Čeprav je bil Srb, lahko rečemo, da je bil tudi »naš«: rodil se je v Avstro-Ogrski, študiral v »naši« prestolnici, na Dunaju, bil je profesor v »naši« predvojni in povojni Jugoslaviji. Že leta 1951 je v slovenščini izšla njegova Zgodovina astronomije. Poleg srbske akademije znanosti in umetnosti je bil član Leopoldine, prejel je zlati doktorat Tehnične visoke šole (Dunaj), po njem se imenujejo krater na Luni in Marsu ter asteroid, za raziskave podnebnih sprememb podeljujejo Milankovićevo medaljo ...

Ob 60-letnici smrti velikega srbskega matematika, astronoma, gradbenika, klimatologa, geofizika, reformatorja koledarja Milutina Milankovića (1879-1958), bo v četrtek, 15. februarja 2018 ob 9.30 uri  v dvorani Slovenske matice v Ljubljani okrogla miza.


O različnih področjih Milankovićevega raziskovanja bodo spregovorili slovenski in srbski profesorji:

Andreja Gomboc (Univerza v Novi Gorici), 

Franci Gabrovšek (Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni),

Andrej Kranjc (krasoslovec)

Zoran Knežević (nekdanji direktor beograjskega observatorija) in

Aleksandar Petrović (Centar za multidisciplinarne študije).

Vir:

SAZU

Tromba

Foto: milutinmilankovic.rs