Sluzavke (Physarum polycephalum) so enocelični organizmi, ki v iskanju hrane gradijo kompleksne mrežaste strukture. Prek teh lahko najdejo najhitrejšo pot do svojega naslednjega obroka. Podobno v vesolju gravitacijska sila gradi razsežne pajčevinaste strukture, ki povezujejo galaksije in jate galaksij vzdolž več sto milijonov svetlobnih let dolgih nevidnih mostov.
Več o tem, kako sluzavke pomagajo astronomom pri razumevanju kozmoloških struktur, si preberite v novi Space scoop novici za otroke!
Zakaj lahko na nočnem nebu opazujemo zvezde in planete? Od kje prihajajo in iz česa so narejeni? Večino zvezd v vesolju spremljajo tudi planeti. Planeti nastanejo v velikih obročih plina in prahu, ki se imenujejo protoplanetarni diski. Že zelo mlade zvezde obrokožajo protoplanetarni diski, astronomi pa želijo raziskati, kdaj ti diski nastanejo in kako izgledajo.
Slika na levi morda spominja na pokovko, a v resnici gre za do zdaj najbolj jasno sliko Sončevega površja posneto s sončnim teleskopom s Havajev! Posnetek prikazuje vzorec "vrelega" plina na površju Sonca, vsak od mehurčkov na sliki pa ima približno takšno površino kot kar 35 Slovenij. 
Ena izmed svetlejših zvezd na nočnem nebu se zadnje čase obnaša zelo nenavadno, znanstveniki pa skušajo razvozlati, kaj se z njo dogaja. Astronomi so opazili, da je zvezda Betelgeza v ozvezdju Orion v zadnjih mesecih postala bolj temna. A ne le, da je zvezda izgubila sijaj, tudi njena navidezna oblika se je spremenila!
Kadar slišimo ali beremo o "medzvezdnih obiskovalcih", bi najprej pričakovali vesoljce ali njihove napredne vesoljske ladje. Naše Osončje sta pred kratkim obsikala kar dva mezdvezdna obiskovalca, a na žalost noben od njiju ni bil podoben kakšni vesoljski ladji. Obiskovalca iz medzvezdnega prostora sta bila kometa.
