Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Pogled v planetarno porodnišnico

E-pošta natisni PDF

planet_disk_cropProjekt SEEDS (Strategic Explorations of Exoplanets and Disks with Subaru), je objavil zanimive rezultate opazovanja neposredne okolice mladih zvezd. Na posnetkih, narejenih s teleskopom Subaru, je mogoče videti visoko-ločljive posnetke protoplanetarnih diskov. Natančna opazovanja bodo pripomogla k boljšemu razumevanju nastanka planetov.



Teleskop Subaru je last Japonske organizacije NAOJ (National Astronomical Observatory of Japan). Postavljen je na observatoriju Mauna Kea na Havajih, njegov premer zrcala pa meri 8.2 metra. Kot zanimivost, Subaru je Japonsko ime za Plejade.

Zvezda nastane iz masivnega molekularnega oblaka. Ko oblak plina preseže določeno kritično maso, se začne krčiti pod vplivom lastne gravitacije. S krčenjem oblaka se ta vrti vse hitreje, kar pojasnimo z ohranjanjem vrtilne količine oblaka. Vrtenje povzroči, da sprva (skoraj) sferični oblak postaja vse bolj ploščat. Osrednji, najgostejši del sčasoma kolapsira v zvezdo. Iz preostalega diska pa sčasoma lahko nastanejo planeti.

O nastanku planetov iz takega diska je še veliko odprtih vprašanj. Ni povsem jasno, ali planeti 'zrastejo' prek trki kamnitih teles in ledu ali nastanejo prek gravitacijskih nestabilnosti. Za odgovore potrebujemo opazovalne podatke, za kar pa moramo premagati nekatere težave. Disk sam je namreč v primerjavi z zvezdo precej temen. Poleg tega je njegova kotna velikost na nebu majhna. Do sedaj so bila možna predvsem opazovanja od matične zvezde najbolj oddaljenih - zunanjih delov diska pri nizki ločljivosti. Pri opazovanju temnega diska si sicer pomagamo tako, da osrednjo zvezdo zakrijemo z masko, s čimer preprečimo motečo svetlobo same zvezde. Pri opazovanju z Zemlje je potrebno premagati tudi negativne učinke atmosfere, za kar se uporablja t.i. prilagodljivo optiko (ang. adaptive optics).

planet_disk.resized

Slika: primerjava najnovejšega in starejšega opazovanja zvezde AB Aur (zgoraj) ter podrobnejši pogled notranjega dela diska (spodaj). (Subaru Telescope, National Astronomical Observatory of Japan (NAOJ))

Pri projektu SEEDS so posebno pozornost posvetili diskoma okrog dveh mladih zvezd. Mlajša, okrog milijon let stara zvezda AB Aur je od nas oddaljena 460 svetlobnih let. Na sliki vidimo primerjavo starejšega in najnovejšega posnetka zvezde. Skala na sliki nam pove, da ima disk premer nekaj 100 astronomskih enot (1 AU je enaka 150 milijonov kilometrov). Notranji del diska je na spodnjih slikah povečan, pri čemer opazimo več podrobnosti. Med drugim sta opazna dva obroča, katerih centra nista v centru zvezde, temveč sta zamaknjena. Poleg tega so nekateri deli diska bolj vroči kot drugi. Za opažene anomalije je najverjetneje odgovoren masiven planet, ki pri potovanju okoli zvezde pobira material, s svojo gravitacijo pa vpliva na porazdelitev snovi ostalega diska. Ker je v disku še vedno veliko prahu in plina, tega planeta ne moremo opaziti. Podobne anomalije so opazili tudi pri opazovanju druge zvezde.

Zanimivo je, da planeti nastanejo po relativno kratkem času po rojstvu same zvezde. Do sedaj je veljalo, da masivni planeti (podobni Jupitru) za nastanek potrebujejo nekaj 10 milijonov let. Raziskave diska, kot je prikazan na sliki, med drugim pomagajo pri razumevanju nastanka našega lastnega Sončevega sistema.

Vir: Subaru Telescope

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni in južni sij
aurora

Efemeride
20.05.2019 04:21 CEST
20.05.2019 02:21 UT
Sonce vzide 05:25 
zaide 20:33 
Luna vzide 22:18 
zaide 06:40 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost