Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Odslužen Nasin satelit bo padel z neba, toda kje in kdaj?

E-pošta natisni PDF

uars-satellite-deploymentNasa je izgubila nadzor nad satelitom, ki odslužen leti v vesolju in bo v naslednjih tednih padel na Zemljo, toda točno kdaj in kje, je po besedah predstavnikov agencije in vojske še vedno uganka.

Plovilo, imenovano Upper Atmosphere Research Satellite (satelit za raziskovanje zgornje atmosfere) je približno velikosti avtobusa in naj bi v Zemljino atmosfero vstopil konec septembra ali v začetku oktobra. Skoraj 5668 kilogramski satelit bo padel na predel, dolg več kot 804 kilometrov, nekje med severno Kanado in jugom Južne Amerike.

Toda Nasa in ameriški vojaški uradniki, ki satelitu sledijo, bodo vedeli, kje bo plovilo padlo, šele nekaj ur pred tem, ko se bo to zgodilo.

»Še vedno je konec septembra najboljša ocena, ki jo trenutno lahko ponudimo,« je 9. septembra povedal major zračnih sil Michael Duncan. »Veliko dejavnikov bo do takrat vplivalo na satelit – atmosfera se vsak dan spreminja – zato je nemogoče reči, kdaj in kje bo ponovno vstopil v atmosfero.«

In še takrat bo vojska lahko pokazala na kraj padca znotraj predela, velikega kar 10.000 kilometrov.

Možnosti, da nekoga na Zemlji zadenejo ostanki padajočega satelita, so ocenjene na 1 : 3200, toda možnost, da bi UARS vstopil v atmosfero nad naseljenim območjem, so zelo majhne, pravijo Nasini uadniki.

»Možnosti, da bo kogarkoli zadel kos satelita, so torej res zelo majhne« je dejal Nick Johnson, vodja Nasinega programa za nadzor orbitalnih ostankov v vesoljskem centru Johnson v Houstonu.

Po Johnsonovih pričakovanjih bo ponoven vstop v atmosfero preživelo 26 velikih kosov in doseglo Zemljino površino. Skupno naj bi padlo kakih 532 kilograma materiala. Največji kos lahko tehta skoraj 150 kilomgramov.

»V vseh 54 letih vesoljske dobe ni bilo poročil, da bi kogarkoli poškodovali ali zadeli ostanki, ki padajo na Zemljo,« je dejal Johnson.

Satelit UARS, vreden 750 milijonov dolarjev, odslužen kroži v orbiti od leta 2005, ko so ga po 14 letih opazovanja Zemlje opustili.

To plovilo je v zadnjih letih največje med Nasinimi sateliti, ki bo nenadzorovano padlo nazaj na Zemljo. Dolgo je približno 10,7 metrov in široko 4,5 metra.

Johnson je pojasnil, da sateliti, tako veliki kot UARS, v povprečju padejo nazaj na Zemljo približno enkrat na leto. Leta 2010 je nazaj proti Zemljo padlo skupno 400 kosov satelitov ali porabljenih raket, čeprav je večina izgorela v atmosferi ali pa padla v ocean oziroma na nenaseljena območja.

»Ponoven vstop satelitov v atmosfero je pravzaprav pogost pojav,« je dejal.

Nasa svari prebivalce, ki bi našli kos satelita, naj se objekta ne dotikajo in naj obvestijo oblati. Ostanki satelita so še vedno last ameriške vlade in jih ni mogoče prodati zbiralcem vesoljskih spominkov.

Nasa je satelit UARS izstrelila leta 1991 na krovu raketoplana Discovery, da bi proučeval Zemljino zgornjo atmosfero. Plovilo je predvsem raziskovalo ozonsko plast, da bi znanstveniki bolje razumeli njegovo tanjšanje. Izključili so ga, ko so te podatke začeli zbirati novejši, boljši sateliti.

Leta 2005 je Nasa satelitu poslala ukaz, naj porabi vse svoje preostalo gorivo za premik v nižjo orbito, takšno, ki bi ga poslala na »pogrebni spust« nazaj skozi Zemljino atmosfero v približno šestih letih, je dejal Johnson.

Nasa in vojska skrbno spremljata satelit, da bi v nalsednjih tednih zaznali kakršnekoli spremembe v njegovem spuščanju. Agencija vsak teden objavlja najnovejše podatke o satelitu na posebni spletni strani. »Želimo namreč, da je javnost obveščena,« je dejala predstavnica Nase Beth Dickey. »Vemo, da bomo dobili veliko vprašanj v zvezi z njim, zato hočemo biti pripravljeni.«

Vesoljske smeti so eden najtežjih izzovov, s katerimi se danes soočajo vesoljske agencije in operaterji satelitov. Po podatkih Nase danes Ameriška nadzorna mreža spremlja okoli 22.000 kosov, večjih od 10 centimetrov. Samo 1000 je dejansko delujočih plovil.

Prejšnji teden je Nacionalni raziskovalni svet ugotovil, da je količina vesoljskih smeti v orbiti okoli Zemlje dosegla kritično točko, ker bodo trkajoči objekti že sami začeli ustvarjati, tudi če jih sami ne dodajamo več. Poročilo navaja, da je potreba po čiščenju vesoljskih smeti danes pomembnejša kot kdajkoli.

Podatke o spuščanju satelita najdete tukaj.

VIR: Space.com

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni in južni sij
aurora

Efemeride
22.02.2020 02:39 CET
22.02.2020 01:39 UT
Sonce vzide 06:54 
zaide 17:37 
Luna vzide 06:42 
zaide 16:20 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost