Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Bližnja galaksija z dvema orjaškima aktivnima črnima luknjama

E-pošta natisni PDF

Nedavna študija z Nasinim satelitom Swift in rentgenskim observatorijem Chandra je v nenavadni bližnji galaksiji z že znano črno luknjo našla še eno veliko črno luknjo. Gre za galaksijo znano kot Markarian 739 ali NGC 3758, ki leži 425 milijonov svetlobnih let daleč v ozvezdju Lev.

V središčih večine velikih galaksij, vključno z našo galaksijo, ležijo supermasivne črne luknje, ki imajo mase od milijona do nekaj milijard Sončevih mas. Nekatere od teh požirajo snov, ki se po spirali giblje v črno luknjo in se pri tem močno segreva in sveti. Takim izjemno svetlim središčem galaksij (nekatera svetijo močneje kot milijarde Soncu podobnih zvezd) pravijo astronomi aktivna galaktična jedra (angl. active galactic nuclei - AGN). Čeprav so črne luknje v središčih galaksij zelo pogoste, pa jih le okrog en odstotek deluje kot aktivno galaktično jedro. Še redkejša pa so dvojna aktivna galaktična jedra: Markarian 739 je šele drugi znani primerek, ki so ga identificirali znotraj pol milijarde svetlobnih let od nas.

video_monster.black.holes

Zoomiranje v galaksijo Markarian 739, ki gosti dve orjaški črni luknji. Astronomi so z uporabo satelitov Swift in Chandra ugotovili, da je v njej še druga črna luknja, plin, ki pada vanjo pa sprošča veliko količino energije. Ta objekt je šele drugo znano dvojno aktivno galaktično jedro znotraj pol milijarde svetlobnih let od nas. (Brez zvoka. Animacija se prične s pogledom na Markarian 739 v vidni svetlobi in nato preide v  risarsko upodobitev dveh črnih lukenj. Vir: NASA's Goddard Space Flight Center)

V vidni svetlobi je galaksija Markarian 739 podobna nasmejanemu obrazu: pod dvema svetlima jedroma je lok spiralnega rokava. Pravzaprav je ta objekt primer dveh zlivajočih se galaksij. Že prej so vedeli, da je vzhodno (levo) jedro aktivno, nova opazovanja pa so odkrila, da je aktivno tudi zahodno (desno) jedro. Obe supermasivni črni luknji sta okrog 11.000 svetlobnih let narazen (to je približno tretjina oddaljenosti Sonca od središča naše galaksije), galaksija pa je 425 milijonov svetlobnih let daleč. Foto: SDSS

Mnogi znanstveniki so mnenja, da se lahko aktivna galaktična jedra prižgejo (oz. črne luknje v njih pričnejo požirati snov) ob burnih dogodkih, kakršen je na primer trk dveh galaksij, ki "vzemiri" snov in pošlje večje količine plina v smeri črne luknje. Ob padanju vanjo se nato močno segreje in oddaja veliko količino energije v obliki svetlobe različnih valovnih dolžin. Če trčita dve galaksiji s supermasivnima črnima luknjama, se lahko obe prižgeta kot aktivni galaktični jedri.

Markarian 739 je eden od najbližjih in najbolj jasnih znanih primerov dvojnega aktivnega galaktičnega jedra. Je pa Markarian 739 drugi najbližji primer, tako v smislu medsebojne oddaljenosti aktivnih črnih lukenj kot tudi oddaljenosti od nas. Galaksija z oznako NGC 6240 je rekorder v obeh smislih. 

Že nekaj časa so astronomi vedeli, da vsebuje levo jedro Markariana 739 črno luknjo, ki aktivno požira snov in oddaja ogromno količino energije. Nova študija s satelitom Chandra pa je razkrila, da je aktivna črna luknja tudi v desnem jedru. Kako je lahko drugo aktivno galaktično jedro v Markarianu 739 tako dolgo ostalo skrito? Razlog je, da to jedro v vidni, ultravijolični in radijski svetlobi ne kaže znakov aktivnosti. Za njegovo odkritje so bila ključna opazovanja visoke ločljivosti v rentgenskih valovnih dolžinah.

Od leta 2004 je instrument Burst Alert Telescope (BAT) na satelitu Swift kartiral visoko energijske rentgenske izvore po celotnem nebu. Raziskava je bila občutljiva na aktivna galaktična jedra do razdalje 650 milijonov svetlobnih let daleč in je odkrila ducate novih aktivnih galaktičnih jeder. Nadaljne študije razkrivajo, da je okrog četrtina teh izvorov ali v procesu trka ali v bližnjih parih. V okrog 60 odstotkih teh bi lahko v prihodnji milijardi let prišlo do popolnega zlitja. Medtem ko je Swiftov instrument BAT precej širokokoten, pa je rentgenski observatorij Chandra deloval kot nekakšna leča za zoomiranje in razločil okrog stokrat manjše podrobnosti.

Vir: NASA

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni in južni sij
aurora

Efemeride
10.12.2019 03:39 CET
10.12.2019 02:39 UT
Sonce vzide 07:33 
zaide 16:16 
Luna vzide 15:24 
zaide 05:19 
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost