Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Z nebesnim ognjemetom praznujemo Hubblovo 25. letnico delovanja

E-pošta natisni PDF

Ob 25. obletnici izstrelitve vesoljskega teleskopa Hubble so objavili čudovito novo sliko zvezdne porodnišnice Westerlund 2. Pomemben jubilej so obeležili 23. aprila 2015 na več kot 60 krajih po Evropi z razkritjem plakata ESA/Hubble in spremljajočimi dogodki. V Sloveniji je bil tak dogodek na Gimnaziji Murska Sobota.

 

 

Razkritje plakata Westerlund 2 na Gimnaziji v Murski Soboti.


Nov posnetek vesoljskega teleskopa Hubble prikazuje bleščečo tapiserijo rojevanja mladih zvezd, ki spominjajo na ognjemet. Gre za sliko zvezdne kopice Westerlund 2, ki je bila izbrana za praznovanje Hubblovega  25. leta delovanja v orbiti okrog Zemlje ter hkrati tudi četrtini stoletja novih odkritij, čudovitih posnetkov in izvrstnih dosežkov v znanosti.

Teleskop Hubble je bil 24. aprila 1990 na krovu vesoljskega raketoplana Discovery, izstreljen v Zemljino orbito, kot prvi teleskop takega tipa. Nudil je nov pogled v vesolje in je po 25 letih presegel vsa pričakovanja. Podatki, ki jih je posredoval, so znanstvenikom omogočili boljše razumevanje vesolja, javnosti pa je postregel z dih jemajočimi posnetki.

Na tej sliki [1], ki je bila izbrana za središče praznovanja srebrne obletnice, je prikazana orjaška kopica z imenom Westerlund 2 [2], ki vsebuje okoli 3000 zvezd. Kopica se nahaja v 20 000 svetlobnih let oddaljeni porodnišnici zvezd, znani pod imenom Gum 29, ki leži v ozvezdju Gredelj.


Zvezdno porodnišnico je težko opazovati, ker je obdana s prahom. Toda Hubblova kamera s širokim poljem (Wide Field Camera 3) s pomočjo opazovanja v bližnji IR svetlobi, vidi skozi prašno tančico ter daje astronomom jasen pogled na dogajanje v kopici. Hubblov oster vid razloči posamezne zvezdne gruče v centralni kopici, ki meri le okoli 10 svetlobnih let.

Starost te orjaške kopice ocenjujejo na okoli 2 milijona let, kljub svoji »mladosti« pa vsebuje nekaj najsvetlejših, najbolj vročih in masivnih zvezd, kadarkoli odkritih. Nekatere izmed najmasivnejših zvezd s svojo UV svetlobo in z zvezdnimi vetrovi visoko energijskih nabitih delcev ustvarjajo velike votline v svoji okolici. Te zvezde »jedkajo« ovojnico vodikovega oblaka, v katerem so se rodile, in s tem ustvarjajo čudovite podobe oblakov plina in prahu, ki jih lahko vidimo na sliki.


Slika razkriva fantazijsko pokrajino stebrov, slemen in dolin. Gosti oblaki plina in prahu v obliki stebrov, se upirajo eroziji zaradi močnega sevanja in zvezdnih vetrov bližnjih masivnih zvezd. Ti plinasti monoliti so visoki nekaj svetlobnih let in so usmerjeni proti centralni kopici. Plinaste velikane ponekod obdajajo tudi gosti oblaki plina in prahu, v obliki temnih filamentov.


Poleg oblikovanja plinastega terena, te prečudovite zvezde pomagajo pri ustvarjanju novih generacij zvezd. Ko zvezdni veter zadane gost oblak plina, povzroči udarne valove, ki vzdolž sten votline ustvarijo nov val nastajanja zvezd. Rdeči madeži, raztreseni po plinastem terenu, so bogate skupine zvezd v nastajanju, ki so še vedno ovite v oblake plina in prahu. Pri teh zvezdnih zarodkih se vodik v jedru še ni prižgal. Kljub zastrtosti zvezdnih zarodkov z gostimi plinskimi in prašnimi ovojnicami, je teleskop Hubble s pomočjo opazovanja v bližnji IR svetlobi sposoben videti skozi njih, astronomom pa to omogoča, da identificirajo še nerojene zvezde. Blesteče modre zvezde, ki so posejane po vsej sliki, ležijo večinoma v ospredju oziroma pred kopico.

Osrednji del slike prikazuje zvezdno kopico, ki jo združujejo podatki dobljeni v vidni svetlobi, z Napredno kamero za raziskave (Advanced Camera for Surveys), ter v infra rdeči svetlobi, pridobljeni s Kamero širokega polja 3 (Wide Field Camera 3). Preostali del slike je sestavljen iz opazovanj v vidni svetlobi.


Slika priča o Hubblovi veličastni moči opazovanja vesolja in dokazuje, da kljub 25 letom raziskav njegova zgodba še zdaleč ni zaključena. Hubble je tako pripravil podij za svojega naslednika, teleskop James Webb, katerega izstrelitev v orbito je načrtovana leta 2018. Sedaj, po 25 letih delovanja, pa je čas, da proslavimo Hubblov potencial v bodočnosti, kot tudi njegov izredno pomemben doprinos k zgodovini raziskovanja vesolja. 



[1] Vsako leto je objavljena nova jubilejna slika; lani je Hubble posnel nebesno meglico Opičja glava (heic1406). Leta 2013 je postregel z zelo delikatnim pogledom na meglico Konjska glava (heic1307), Hubblovo 22. obletnico pa je zaznamoval ogromen mozaik sijajnega nebesnega pajka (heic1206). Ostale slike vsebujejo večbarvni pogled na Saturn (opo9818a), »tolkienovski« posnetek meglice v ozvezdju Gredelj (heic1007a) in čudovito kozmično vrtnico narejeno iz prepletenih galaksij (heic1107a). Tukaj lahko vidimo še več slik.  


[2] Westerlund 2 je poimenovana po Švedskem astronomu Bengtu Westerlundu, ki je v 60. letih prešnjega stoletja odkril grupiranje zvezd v kopicah.

Vesoljski teleskop Hubble je projekt mednarodnega sodelovanja med ESA in NASA.


Avtorstvo slike: NASA, ESA, Hubble Heritage Team (STScI/AURA), A. Nota (ESA/STScI) in Westerlund 2 Science Team.




Originalna opazovanja Westerlund 2 je pridobila znanstvena ekipa: Antonella Nota (ESA/STScI), Elena Sabbi (STScI), Eva Grebel in Peter Zeidler (Astronomisches Rechen-Institut Heidelberg), Monica Tosi (INAF, Osservatorio Astronomico di Bologna), Alceste Bonanos (National Observatory of Athens, Astronomical Institute) in Selma de Mink (University of Amsterdam). Naslednja opazovanja je opravila skupina Hubble Heritage team: Zoltan Levay (STScI), Max Mutchler, Jennifer Mack, Lisa Frattare, Shelly Meyett, Mario Livio, C. Christian (STScI/AURA) in Keith Noll (NASA/GSFC).



Povezave:

HST

Hubblove slike

Prevod: Rok Vogrinčič

 

 

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni sij
aurora_borealis
Južni sij
aurora_australis
Sončni veter
Sončni veter

Vreme
Vreme
Efemeride
22.07.2017 00:55 CEST
21.07.2017 22:55 UT
Sonce vzide 05:33 
zaide 20:43 
Luna vzide 04:25 
zaide 19:51 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost