Portal v vesolje

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Rosettine novice s kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko

E-pošta natisni PDF

Raziskovalno plovilo Rosetta, ki se je avgusta utirilo okrog kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko, je obrodilo prve sadove. Poleg tega, da je na Zemljo poslalo slike površja kometa z visoko ločljivostjo, na podlagi katerih so izdelali zemljevid površja in se odločili, kje na kometu bo novembra pristal modul Philae, da so instrumenti že zajeli prah kometa in posneli izhajajoči curek plinov, je Rosetta celo posnela selfie s kometom samim! 



Esina sonda Rosetta, ki se je 6. avgusta utirila okoli kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko, je že obrodila prve sadove. Že nekaj časa namreč neprestano slika in opravlja meritve ter spremlja komet na njegovi poti v notranje predele Osončja. Med prvimi rezultati so tako slike površja kot tudi njegov zemljevid. Oblika je zelo neenakomerna, v grobem je komet sestavljen iz 'glave', 'vratu' in 'telesa'. Visokoresolucijske slike instrumenta OSIRIS so razkrile edinstven, večplasten svet in površje, sestavljeno iz več različnih področij. Ponekod prevladujejo klifi, depresije, kraterji in balvani, drugje celo vzporedne brazde. Medtem ko so nekatera področja mirna, se zdi, da je druga preoblikovala aktivnost kometa.

Rosettin selfie s kometom, ki ga je posnela CIVA, kamera na pristajalnem modulu Philae, ki je zaenkrat še pritrjen na plovilo. Slika, ki je bila posneta 7. septembra na razdalji okrog 50 kilometrov od kometa, prikazuje 14-metrsko ploščo s sončnimi celicami, v ozadju  (zgoraj) pa je komet. Avtorstvo: ESA/Rosetta/Philae/CIVA.

Instrument COSIMA je uspešno zajel kometov prah in je pripravljen, da analizira njegovo kemijsko sestavo z ionskim masnim spektrometrom. To so prva zajeta zrna, ki izvirajo iz področja za snežno mejo v Osončju (snežna meja je oddaljenost od Sonca, kjer je dovolj hladno, da se že lahko formirajo ledena zrna).

Oba, tako ultravijolični spektrometer ALICE, kot tudi vidni in infrardeči spektrometer VIRTIS, zajemata slike kometovega zelo temnega in relativno segretega površja, ki je brez izpostavljenega vodnega ledu. S pomočjo VIRTISA so potrdili hipotezo, da je površje sestavljeno iz poroznih prašnih materialov, ki so toplotno slabo prevodni. Presenetljivo je, da vodnega ledu niso našli, saj vemo, da običajno predstavlja velik delež materiala, ki gradi komete. Je pa res, da je ALICE opazila kisik in vodik, ki obkrožata komet. To pomeni, da pod površjem verjetno je vodni led, ki uhaja ven. Mogoč izvor bi lahko bil plinast curek. Pred kratkim se je namreč na vratu kometa pojavil plinast curek, kar pomeni, da se je komet že segrel in prebudil na svoji poti proti Soncu. V nasprotju z asteroidi se površje kometov neprestano spreminja, še posebej v bližini Sonca, kjer se toliko segrejejo, da led sublimira v plin, ki nato šprica v curkih in ustvarja megleno komo, ki obkroža trdno kometovo jedro.

Mozaik, sestavljen iz 4 slik camere NavCam, ki so bile posnete 2. seprembra, jasno kaže, da sta se na kometu pojavila dva curka snovi, ki izhajata iz kometovega 'vratu'.  Avtorstvo:  ESA/Rosetta/NavCam/Emily Lakdawalla

 

Mesto pristanka na površju kometa
Predvidoma 11. novembra bo 100-kilogramski pristajalni modul Philae pristal na površju kometa. Za mesto pristanka so izbrali mesto J, ki je še posebej zanimivo in ponuja edinstven znanstveni potencial z namigi na bližnjo aktivnost, pri tem pa je tveganje za pristajalni modul minimalno v primerjavi z ostalimi kandidati za mesto pristanka. Področje J se nahaja na 'glavi' kometa, ki je nepravilne oblike in je na najširšem delu široka nekaj čez 4 kilometre. Opravili bodo prve analize kometa na mestu samem. To bo prvi vpogled v njegovo sestavo, strukturo in evolucijo. Mesto J še posebej omogoča priložnost za analizo prvobitnega materiala, karakterizacijo lastnosti jedra in študij procesov, ki so izvor aktivnosti.

3D model kometa, rekonstruiran iz slik OSIRIS-a. Barve prikazujejo stopnjo osvetljenosti, in sicer so rdeča območja stalno osvetljena, rumena povprečno osvetljena, modra mesta pa so pogosto v senci. Mesto J na 'glavi' kometa je bilo izbrano za pristanek modula Philae v novembru, mesto C pa je rezerva. Avtorstvo:  ESA/Rosetta/DLR/MPS za OSIRIS Team MPS, UPD, LAM, IAA, SSO, INTA, UPM, DASP, IDA.

Izbira pristajalnega mesta ni bila lahka, saj nobeden izmed kandidatov ni optimalen. Nepravilna in zelo razgibana oblika kometa inženirjem povzroča nemalo tehničnih težav. Postopek izbire mesta pristanka se je začel šele po 6. avgustu letos, ko je Rosetta prispela do kometa in ga prvič posnela od blizu. Do 24. avgusta so uporabljali podatke, ki so bili posneti okoli 100 kilometrov stran od kometa in izbrali pet mest, izmed katerih so nato izbirali končno mesto. Odločitev za pristanek na mestu J je bila sprejeta soglasno. Rezervna možnost je mesto C, ki se nahaja na 'telesu'.
Od avgusta se je Rosetta približala kometu na oddaljenost 30 kilometrov. Sedaj si ekipa lahko privošči bolj natančne študije kandidatnih mest pristanka. Vzporedno z raziskovalci so mesta pristanka preučevali tudi operaterji in strokovnjaki za dinamiko leta, da bi lahko modul varno spustili na površje. Ko bo sonda pristala, v upoštev pridejo drugi faktorji tveganja, kot je ravnotežje med dolžino dneva in noči na kometu ter frekvenco komunikacijskih oken z orbiterjem Rosetto.

Mesto pristanka je mogoče predvideti z natančjostjo nekaj sto metrov. Na vsakem kandidatnem mestu so preučili področje, veliko 1 kvadratni kilometer. Na mestu J je naklon večine pobočij manj kot 30 stopinj glede na lokalno vertikalo, kar zmanjšuje tveganje, da bi se Philae prevrnil med pristajanjem. Na tem mestu je tudi relativno malo balvanov in sprejme dovolj dnevne osvetlitve za polnjenje baterij in nadaljevanje znanstvenih operacij na površju po prvi izpraznitvi baterij. Prve provizorične ocene kažejo, da bo spust na površje trajal okoli 7 ur.

Seveda je natančna napoved aktivnosti vse do časa pristanka nemogoča. Nenaden porast aktivnosti bi lahko vplival na položaj Rosette na svoji orbiti v času odcepitve pristajalnega modula in s tem na točno lokacijo, kjer bo Philae pristal, zato je operacija zelo tvegana.

Instrument COSIMA je že zajel prve drobce prahu. Levo: slika plošče za zajemanje velikosti 1x1 cm, kjer so se že nabrala prva zrna. Največji sta veliki 50 in 70 mikronov, kar je primerljivo s premerom človeškega lasu. Desno spodaj: povečana slika zrn, posneta 24. avgusta, ki je osvetljena z desne. Na podlagi dolžine sence lahko sklepamo o višini ujetih delcev. Avtorstvo: ESA/Rosetta/MPS for COSIMA Team MPS, CSNSM, UNIBW, TUORLA, IWF, IAS, ESA, BUW, MPE, LPC2E, LCM, FMI, UTU, LISA, UOFC, vH&S.

Potem ko se bo modul Philae odcepil od Rosette, se bo spuščal povsem avtonomno z ukazi, ki jih bodo vnaprej pripravili v kontrolnem centru in poslali na modul preko Rosette pred odcepitvijo. Potem ko se bo dotaknil površja, bo uporabil harpune in ledne vijake, da se bo varno pritrdil na površje. Posnel bo panoramsko sliko pristajalnega mesta, da bodo lahko lažje določili natančno mesto pristanka. Nato se bo začela prva znanstvena faza z instrumenti, ki bodo analizirali plazmo in magnetno polje ter temperaturo. Pristajalni modul bo vrtal luknje, zbral vzorce materiala izpod površja in jih prenesel v laboratorije na krovu za nadaljne analize. Notranjo strukturo kometa bodo raziskali z radijskimi valovi, ki jih podo poslali skozi površje proti Rosetti.

Misija je vsekakor zelo vnemirljiva in velik izziv. V preteklosti so sonde že obiskale komet, tokrat pa je prvič, da se bo sonda spustila na samo površje kometa. Komet se počasi približuje Soncu na svoji orbiti, v periheliju in tako tudi v najbolj vroči točki bo avgusta prihodnje leto. Po tem dogodku je predvideno nadaljevanje opazovanj, zato bomo lahko lahko spremljali komet tudi pri oddaljevanju, njegovem ohlajanju in s tem zmanjševanju aktivnosti.

Kometi so časovne kapsule, ki vsebujejo prvobiten material še iz časov nastajanja Sonca in planetov. S preučevanjem plinov, prahu in strukture jedra in organskih materialov na kometih naj bi misija Rosetta postala ključ do zgodovine in evolucije našega Osončja, kot tudi za odgovore na vprašanja o izvoru vode na Zemlji in mogoče celo življenja.

Več o Rosettini misiji na Portalu v vesolje
Otroška verzija novice

Viri: ESA (1, 2), NASA (1, 2), Blog Emily Lakdawalla (1, 2, 3), Bad Astronomy

Maruša Žerjal

 

Podporniki:

     


Dan in noč
Dan in noč
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Observatorij Črni Vrh
Luna
Trenutna faza (vir USNO):
Luna
Več o fazah in položaju
Sonce - Mauna Loa
Sonce - Mauna Loa
Sonce - SOHO
Sonce - SOHO Lasco C2 EIT 284 Lasco C3 MDI
Sončne pege
Sončne pege
Severni in južni sij
aurora

Efemeride
25.08.2019 02:11 CEST
25.08.2019 00:11 UT
Sonce vzide 06:13 
zaide 19:54 
Luna vzide 00:27 
zaide 16:07 
Planeti (vir: Spika)
Angleški portal v vesolje
Amaterska slika dneva
Amaterska slika dneva
NASA - Slika dneva
ESO - Slika tedna
Hubble - Slika tedna
Kje je ISS?
Kje je ISS?
Osončje
Osončje
Zmaga.com
Zmaga.com
META znanost
META znanost