Petnajst zvezd, ki se nahajajo v disku naše Galaksije, ima popolnoma različne lastnosti od ostalih. Astronomi menijo, da so to ostanki pritlikave galaksije ali kroglaste kopice, ki jo je naša Galaksija "pojedla". Odkrili so jih v sklopu projekta RAVE (RAdial Velocity Experiment), pri katerem sodelujejo tudi slovenski astronomi na Univerzi v Ljubljani.
Slika: Porazdelitev zvezd Vodnarjevega toka. V ozadju naša Galaksija (numerična simulacija). (Vir: Mary Williams, AIP Potsdam, Nemčija)
V torek 15. februarja 2011 ob 18.00 uri bo na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana, v predavalnici F3 redni mesečni sestanek Astronomskega društva Javornik. Glavni del sestanka bo predavanje Gregorja Vertačnika: O vremenu za astronome.
Raziskovalci iz Geološkega zavoda Slovenije so potrdili najdbo železovega meteorita zahodno od Škofje Loke, v bližini Javorij. Meteorit je tretji in po masi največji meteorit (tehta skoraj pet kilogramov!), ki so ga doslej našli na slovenskih tleh. Njegova naključna najdba je pa velika sreča, saj je ponavadi možnost, da bi meteorit našli brez poznavanja lokacije in časa padca zelo majhna.
EREO od 6. februarja hkrati opazujeta našo najbližjo zvezdo z nasprotnih smeri in pošiljata na Zemljo slike vsaka svoje polovice Sonca. V nedeljo sta se končno utirili in iz njunih podatkov bodo raziskovalci pridobili 3D informacijo o Sončevi površini. Vesoljski sondi bosta naslednjih 8 let opazovali Sonce v daljni ultravijolični svetlobi, v kateri so vidni blišči, 
Novice: Gradniki življenja nastajajo tudi na nemogočih mestih, Astronomi ugotovili, kdaj so črne luknje prvič zrasle, Orionova meglica kot še nikoli doslej!, Otvoritev observatorija Astronomskega društva Teleskop: Voglarji
Svetla galaksija NGC 3621 na prvi pogled izgleda kot tipična spiralna galaksija. A podroben pogled pokaže, da ji manjka ena izmed glavnih lastnosti spiralnih galaksij: centralna odebelitev.
